Zmešnjava na krožniku

Zmešnjava na krožniku

09.12.2009 | Avtor: Nara Petrovič
"Preizkusil sem že na desetine kombinacij raznih žitaric in stročnic, kot so fižol, bob, grah, čičerika, leča, soja, azuki in mung, pa me še nikoli niso razočarale."

Vem, da se mnogi ne boste strinjali s tem, kar bom napisal. Posebej, če se pravkar držite katere od ločevalnih diet, pri katerih mešanje živil ni zaželeno. A poskusite postaviti šik sodobne metode na stran in mi dovolite, da vas najprej popeljem nekaj tisoč let v preteklost.

Že leta 1926 je F. H. King napisal knjigo Kmetje štiridesetih stoletij ali permanentna agrikultura na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem (Farmers of Forty Centuries or Permanent Agriculture in China, Korea, and Japan). Avtor opisuje, kako dobro so nekoč poljedelci na Daljnem vzhodu skrbeli za
ohranjanje plodnosti prsti skozi dolga stoletja. Donos se ni zmanjševal, plodnost se ni izgubljala in kmetje so na enoto površine pridelovali precejkrat več poljščin kot v Evropi in Ameriki.

Pa niso uporabljali umetnih gnojil ali škropiv. Glavna »skrivnost« je bilo premišljeno mešanje posevkov. Ampak tu bi naj govorili o kuhinji, kajne? Kmetijstvo je le proizvajalec surovin, nas zanima kuhinja, ki jih naredi okusne. Zakaj bi se zapletali? Odgovor je preprost: zato, ker že na polju vidimo, kaj se bo dobro ujemalo na krožniku. Mnogo bolje kot v laboratoriju ali centru za dietsko zdravljenje.

Zakaj bi delali zmešnjavo?

Ni enega edinega absolutno pravilnega zakona o kombiniranju živil. Kdor vam reče, da obstaja, vas zavaja (posebej, kadar vam ga poskuša prodati). Se pa lahko veliko o tem naučimo od narave. Kar rad raste samo, jejmo samo (zlasti, kar zraste na drevesih, še posebej sadje …). Tiste poljščine, ki pomagajo druga drugi na polju, pa si bodo pomagale tudi med presnovo. Najbolj izrazito to drži v primeru žitaric in stročnic. Oboje so na vzhodu dolga stoletja sadili mešano, ker so ugotovili, da tako bolje obrodijo in ne izčrpajo prsti. Ko so ju zmešali še na krožniku, so dobili odlične, lahko prebavljive mešanice, mineštre, enolončnice – najraje jim rečem kar zmešnjave.

Zmešnjave so v moji kuhinji jedi, v katerih skupaj skuhamo žitarice in stročnice, dodamo pa lahko še izbrano zelenjavo, začimbe, zelišča, olja, mlečne izdelke in še kaj.

Morda ste že kje prebrali, da mešanje ogljikovih hidratov in beljakovin ni zaželeno. Strinjam se s to izjavo, če so ogljikovi hidrati krompir (posebej pražen), in/ali če so beljakovine mesne ali mlečne (posebej sir, posebej na pici), do neke mere tudi če so iz oreščkov. Toda stročnice so velika izjema.

Preizkusil sem že na desetine kombinacij raznih žitaric in stročnic, kot so fižol, bob, grah, čičerika, leča, soja, azuki in mung, pa me še nikoli niso razočarale.

Prva zmešnjava, ki sem jo spoznal in po kateri sem jed poimenoval, izvira iz Indije in je znana kot »jed za reveže dostojna kraljev«. Imenuje se kitri oz. kičari, kar pomeni »mešanica« (navadno riža in dala). In ker je v Indiji vse včasih malce zmešano, se je tudi jed iz »mešanice« prelevila v »zmešnjavo«. Ta jed prvič navadno ne navduši. Ko se nanjo navadite, pa bi jo lahko jedli vsak dan.

Odlično prebavljiva je, nasiti vas in hkrati ni težka. Po raziskavah je absorbcija beljakovin, če jemo riž oz. dal sam, nizka (je ca. 40%); če ju uživamo v kombinaciji, se absorbcija beljakovin dvigne do izjemnih 80%.

Dali niso posebna družina stročnic. Skupno jim je le to, da njihova semena v Indiji tradicionalno oluščijo in razpolovijo. Od tok ime dal« (razpolovljen – sorodno našemu »del«). Semena so tako okusnejša, se hitreje skuhajo in so laže prebavljiva. Slaba stran je nižja vsebnost vlaknin.
Najpogostejše vrste dala so: mung (Vigna radiata), chana (Cicer arietinum), tur (ali toor; Cajanus cajan), urad (Vigna mungo).

Neluščeni mung fižolčki so na las podobni zeleni soji, in nas včasih begajo na polici kake trgovine.

Dejansko gre za isto vrsto, le da različnega porekla – čemur rečemo zelena soja, je najverjetneje iz Kitajske in okolice, mung fižol pa je z indijskega podkontinenta. Chana oz. čana dal je razpolovljena indijska sorta čičerike. Je malce bolj rumenkasta od naše in nekoliko manjša.

Splošni recept za pripravo zmešnjave

Že zaradi izkoristka beljakovin je zmešnjave vredno uživati. Na postopek priprave se boste kmalu navadili: zvečer namočimo stročnico (lahko tudi nekatere žitarice, denimo piro, pšenico ali kamut), naslednji dan, ko se lotimo kuhanja kosila, operemo žitarico. Navadno najprej pristavimo vodo s
stročnico, kasneje pa dodamo še žitarico in kuhamo v tri- do osemkratni količini vode, dokler zmešnjava ni dokaj razkuhana in kašasta. Zelenjavo lahko podušimo ločeno, lahko jo skuhamo na pari ipd. ter dodamo proti koncu, lahko pa jo skuhamo kar v istem loncu z zmešnjavo.

Tudi začimbe in zelišča dodajamo po želji in okusu.

Preverjeno odlične kombinacije so:

- ješprenj s fižolom
- kamut ali pira z azuki fižolom
- na kratko podušeni mungovi kalčki (oz. iz zelene »soje«) s kuhano kvinojo
- ajda s čičeriko
- proso z rdečo lečo
- riž se ujema s praktično vsemi stročnicami, posebej pa z mung dalom, grahom ali lečo

Na koncu, ko je jed že na krožniku, se k njej odlično poda sveže iztisnjen limonin sok, jogurt ali kefir
(izboljšuje črevesno floro in olajšuje prebavo zmešnjave), dve-tri žlice oljčnega ali sončničnega olja
(nujno hladno iztisnjenega!) ali prečiščenega masla. Nič ne bo narobe, če dodamo še žlico dobrega
pikla in/ali čatnija, ajvarja, gorčice, hrena … K zmešnjavi se pač poda tudi zmešnjava dodatkov.
Nenavadno, a dobro.

Morda še vedno ne verjamete, da tisto, kar si pomaga pri rasti, pomaga vaši prebavi in je celo okusno? Ja, tudi mene je težko prepričati! Toda zadnjič sem čepel med jagodami in pokusil sem jih skupaj s česnom, ki rad raste med njimi. Zmešano! Enkratno! Seveda pa se je v kuhinji o okusih težko prerekati.

Indijska zmešnjava (kitri, kičari)

Sestavine:

4 žlice sezamovega olja
1 skodelica riža
1/2 skodelice mungovega fižola (dala)
1/2 skodelice prosa
400 g narezanega korenja
300 g narezanega brokolija
1 1/2 žlička črnih gorčičnih semen
3 žličke (indijskega oz. rimskega) kumina
2 žlici nasekljanega ingverja
3 nasekljani stroki česna
1 žlička sveže zmletih koriandrovih semen
1/2 žličke popra
1/2 žličke kurkume

Recept je nekoliko poseben, saj poleg riža vključuje tudi proseno kašo. Prirejen je za oluščene različice. Če uporabite neluščene, podaljšajte čas kuhanja. Če se poigrate z razmerji, izpustite proseno kašo ali riž, boste dobili za odtenek drugačne okuse. Temeljne začimbe so črna gorčica,
kumin in sveži ingver. Morda porečete, da to niso naše začimbe, ampak saj tudi poper, cimet, vanilija in muškatni orešek niso ravno z vašega vrta!

V 5-litrskem loncu z debelim dnom razgrejemo olje. Vanj stresemo črna gorčična semena, pokrijemo in nekoliko zmanjšamo ogenj. Pustimo, da semena spokajo (zvok je nekoliko podoben kot pri kokicah), potem pa za nekaj sekund dodamo še kumin. V lonec stresemo zmes začimb v prahu, nazadnje pa dodamo še nastrgan česen in ingver, katera pražimo še okoli minuto. Praženje začimb v pravilnem vrstnem redu je ključnega pomena, če želimo pravo kombinacijo okusov (in fantastično pomoč prebavilom).

Dodamo korenje in ga dušimo na srednjem ognju okoli 5 minut, če se začne kaj žgati, pa prilijemo dve, tri žlice vode. Dodamo proso in ga dušimo še 3 minute. Zalijemo s 6 skodelic vode in dodamo oprana riž in dal. Pustimo, da vse skupaj zavre in na zmernem ognju kuhamo 10-15 minut. Dodamo brokoli, premešamo in kuhamo še okoli 10 minut, da se brokoli nekoliko zmehča (ne preveč).

Solimo, premešamo in postrežemo z oljčnim oljem, olivami in drugimi prilogami po okusu.

NAMIG: Limonin sok povečuje absorbcijo železa iz živil, ki ga vsebujejo. Torej ne sodi le na solato, prileže se tudi k špinači, omakam in juham iz stročnic, nadevom, nekaterim kruhkom, različicam palačink ...

Preprosta zmešnjava iz ješprenja in azuki fižola

Sestavine:

2/3 skodelice azuki fižola
1 skodelica ješprenja
2 skodelici nasekljane sezonske zelenjave (lahko tudi divje)
6-7 skodelic vode
žlica sesekljanega peteršilja
žlica sesekljane bazilike
1 1/2 žlička soli

Azuki fižol čez noč namočimo. Vodo odlijemo, ga še enkrat splaknemo in damo v hladno vodo. Dodamo ješprenj in zavremo. Kuhamo približno 1 uro. Zelenjavo dodamo 20-30 minut pred koncem kuhanja (ko se azuki zmehča, a še ni razkuhan), odvisno od vrste zelenjave in velikosti koščkov.

Zmešnjavo je dobro kuhati tako dolgo, da sta ješprenj in azuki malce razkuhana oz. kašasta, zelenjava pa še hrustljava. Dodamo zelišča in sol in dobro premešamo. Postrežemo pokapljano z limoninim sokom in dobrim oljčnim oljem.

Nara Petrovič (Aura, 2008)

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju


Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Nara Petrovič prehrana vegetarijanska stročnice zelenjava soja riž mineštre fižol grah korenje Indija 



2 knjigi: 1. Kneippova domača lekarna, avtor Sebastian Kneipp & 2. Prehrana in zdravje, avtor Rudolf Steiner
Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti...
Pravljica o jelenu, ki je v stiski spoznal, kako dobre prijatelje ima ...
Spoznajte drobceno kresničko Sijo in njeno prijateljico, pikapolonico Lili!
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Razmišljajte o sebi kot o zmagovalcu in storite tisto, česar se bojite.

(Jeff Keller)