Zadovoljni Kranjec

Zadovoljni Kranjec

06.11.2017 | Avtor: Valentin Vodnik

Zadovoljni Kranjec


Od Straže hravaške
gor sonce mi pride,
v nograde laške
popldne zaide;
  z Beneškiga morja
    jug čelo poti,
od Štajerca borja
  per del' me hladi.

Mi brazdijo konjiči
za hajdo, pšenico,
neutrudni dekliči
pa bejlo tančico;
 kaj maram, se kruha
  persluži zadost,
 ni sule trebuga
  okoli mi nost.

Imam oblačilo
domačga padvana,
ženica pa krilo
iz pravga mazlana;
   se sveti na lice
      ko pirh moj škarlat,
   nje šapel, jeglice,
      nje modric je zlat.

Rad plešem okrogle,
s peto glas dajam,
premetem vse vogle,
se v cepa dva majam;
  nožica pa Mince
    za mano drobni,
pobera stopnice,
  se v kroge verti.

Na žgancih tropine
pa kisliga zela,
bob, kaša, vse mine,
ko pridem od dela;
  al bodi pogača,
     klobasa, al sok,
  al kar se obrača
     na ražnu okrog.

Za vsako povele
mam židano volo,
za branbo dežele,
al hoditi v šolo:
   povsodi se maham
    ko čverst korenak,
  pa delam, pa baham,
   pa pijem tabak.



Ključne besede: Valentin Vodnik poezija pesem pesniki poeti Kranjec  slovenska književnost 



Vse okoliščine, 'usoda' in 'sreča' so zunanje in če jih človek ne more vedno spremeniti, jih lahko vedno premaga.
Psička Pia se zelo rada sprehaja po gozdu. Poleg gozdnih živalic se med visokimi drevesi skriva nekaj, kar naravnost obožuje: sočni gozdni sadeži!
Pravljica o puhastem medvedku, beli zimi in božični skrivnosti ...
Naučimo se risati živali v preprostih štirih korakih. Za risarje od 3 - 99 let!
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Če ne uspeš prvič, poskušaj in poskušaj znova.

(William Edward Hickson)