Slikar Paul Cezanne in njegova gora

Slikar Paul Cezanne in njegova gora

28.07.2017 | Avtor: Julia Doria
"Vse v naravi se lahko reducira na kroglo, valj in stožec – to je tista osnovna struktura, ki je temeljna za likovno podobo – osnova, na kateri slikar gradi samostojno sliko."


Paul Cézanne
je živel v letih od 1839 do 1906.  Čas življenja in ustvarjanja Paula Cezanna umeščamo v obdobje postimpresionizma. Ustvarjalci so v tem obdobju spoznali, da zgolj hitrost ustvarjanja ne zadošča, da bi bile slike kanonizirane kot velika umetnost. 

Svoja iskanja so združevali s klasičnimi vrednotami: trdna struktura in poznavanje zakonitosti (barve, odnosi, kontrasti …) Iskali so trdnost. Vse te poskuse po 1880 imenujemo postimpresionizem, čeprav je mariskateri od slikarjev iz tega obdobja pričel ustvarjati kot impresionist.

Slikarji tega obdobja so pogosto slikali v naravi. Iskalii so sveže, izvirne vitise, kot je dejal Paul Cezanne: "Ko impresionist slika naravo ne slika objekta, temveč slika občutke."

Cezanna uvrščajo med štiri tako imenovane najpomembnejše “očete postimpresionizma” in ti so: Paul Cézanne, Georges Seurat, Paul Gaugain in Vincent van Gogh. Paul Cezanne je bil ključna oseba modernizma. 

Njegova znana teorija je bila, da se vse v naravi lahko reducira na kroglo, valj in stožec – da je to tista osnovna struktura, ki je temeljna za likovno podobo – osnova, na kateri slikar gradi samostojno sliko.  Pri njegovih tihožitjih se izkaže teorija z valji, krogi in stožci.

"Z jabolkom bom osvojil Pariz," je nekoč izjavil Paul Cezanne, in med drugim tudi: "Slikal bi lahko stoletje, tisoč let, brez da bi se ustavil in še vedno bi se počutil, da ničesar ne vem."

Paul Cezanne, Tihožitje s košaro jabolk,  1890-94
Slika: Paul Cezanne, Tihožitje s košaro jabolk,  1890-94



Cezanne naj bi poskušal odkriti skrivnost, na osnovi katere  bi se slikarstvo obdržalo kot moderen način izraza.  Svojim kolegom je skušal to skrivnost posredovati.  Pokušal je iznajti originalne podobotvorne elemente.  Gre za zametke tehnike, ki jo mora poznati vsak modernistični slikar. En del te skrivnosti je v potezah, ki so nasičene z lastno energijo, lastno psihično vsebino. 

Cezanne je prinesel logiko razvoja slike, ki jo je razvijal v svoj slog. Že po sliki (Moderna Olimpija) je poskušal nadgraditi Maneta, kar je bilo pri začetniku modernizma ključno in skušal ustvariti, kar je bilo možno narediti z modernim slikarstvom. Ni pa obvladal akademske risbe. Skozi vse  svoje slikarsko obdobje je to težavo obračal nekako sebi v prid.

V 80-ih se je Cezanne preselil v  Provanso, v bližino gore Victorie (Mont Sainte Victorie).  Obseden je bil s pokrajino, prepričan je bil, da se lahko iz narave nauči vsega, a da ne sme slikati iz narave, temveč mora videno pretvoriti v svoj slikovni jezik. 

Rad je potoval po Provansi in slikal pokrajino.  Gora Sainte Victoire (Mont Sainte Victorie) je bila eden izmed Cezannovih priljubljenih motivov. Znano je, da jo je naslikal več kot 60-krat. Fasciniran je bil nad oblikami gora v Provansi. Isto sceno je slikal iz številnih različnih kotov.

Uporabljal je nanose barv na ploskvah, da bi tako dosegel nov efekt, ki je bil poznan kot "globina ploskve /flat-depth", ter na ta način upodobil neobičajne geološke oblike gora.  Slika Gora Sainte Victoire (Mont Sainte Victorie)  spada v obdobje post impresionizma. 

Paul Cezanne, Gora Sainte-Victoire, 1895
Slika: Paul Cezanne, Gora Sainte-Victoire (Mont Sainte Victorie), 1895


Gora (Mont Sainte Victorie) je takšnh oblik, da pritegne pogled. Je tako značilna, in monumentalna, da so celo verjeli, da ima svojo skrivnost (npr. duhovi, čarovnice).  Cezanne je to goro slikal, kot bi skušal iztrgati njeno skrivnostnost, neprestano se je vračal, jo ves čas slikal.

Zanimalo ga je mogočno skalovje in zelenje v čistem ozračju, zanimale so ga barve, pritegnila ga je južnjaška vegetacija, fasciniral ga je veter mistral. Vendar ga ni zanimala toliko lepota sama, kot to, da naredi lepo sliko, da lepoto pretvori v slikovno govorico.

Pri slikanju mu je šlo za to, da je elemente, barve, poteze, kompozicijo ... , celoto, organiziral tako, da bi dosegel ploskovitost. S tem je hotel poudariti jasno moč gore; vse na njej namreč prispeva, da človek začuti monumentalnost.



Cezannov likovni izraz so primerjali z glasbo, ker se poslužuje glasbe, ujema se z ritmi in ubranostjo , s kontrapunkti v njegovih slikah. Vsaka barvna lisa je pomembna; položena ob drugo, se krepi. Vse to ustvarja vtis sorodnosti z glasbo. Cezanne je iskal neposreden zapis, nekaj organskega iz narave ali v tihožitjih.

"Živimo v mavrici kaosa," je govoril.

Cezannu ni bil toliko pomemben motiv kot opis, ilustracija, ampak kot to, kako bo motiv ritmično razgibal (gibati se,  movere) in tako, da bo ritem vzbujal določeno čustvo.

Ta postopek slikanja je tisti, ki ga je izmojstril, je njegov lasten. Za to je potreben perfekten posluh (kot v glasbi). Hkrati so lahko oblike ostre in dosti bolj nežne, lahko so konstruktivistične, lahko lirične.

Vse na sliki je dinamično, vse poteze, npr. prva in tista zraven, so narejene tako, da prizor  dinamizirajo – da 'kar zaslišiš čričke v Provansi'. Zato so ga spoštovali, kajti iznašel je “čarovnijo”, kako ta ritem čvrsto vtisniti, s posluhom kot v glasbi. Imel je idealen občutek, kako energijo iz narave vtisniti v platno in kako le-ta zavibrira ven iz platna - šel je v sam ritem kompozicije (Jure Mikuž, iz predavanja 2013).
Govorimo o tonskem primerjanju, kar je primerljivo s toni v glasbi.

Po začetnih slikah se je Cezanne neprestano učil v naravi. "Umetnost je harmonija, vzporedna z naravo," je govoril.  Ko je naredil sliko, ga je zanimalo,  kako motiv organizirati z videnjem slike (ne narave). V smislu novega občutja, ki se ga doseže s potezo. Odkril je, da morajo biti tudi negativni prostori modelirani, ne prazni – tudi črte ne zamegljuje:  ena črta je konec polnega prostora, in obenem začetek praznega – da človek, ko gleda ploskev, vidi polni (in prazni prostor).

S tega stališča je Cezanne najpomembnejši oče modernizma.  Pomembno je vplival na njegove slikarske kolege, sodobnike.

S svojimi številnimi variacijami slik na temo Gora Sainte Victoire  (Mont Sainte Victoire) nam je Cezanne zapustil dragocene  študije barv, oblik in njihove dinamike, ki so bile pomembne tako za njegove sodobnike kot so za nas in bodo še za prihodnje generacije. 



Ključne besede: Paul Cezanne slikarji slikarstvo slikanje tihožitja postimpresionizem gora Sveta Viktorija Mont Sainte Victorie dinamika likovni izraz modernizem umetniki 



Računalniški priročnik
Če imate smisel za oblikovanje, željo po 3D modeliranju in animiranju, potem si le vzemite čas in prelistajte knjigo. Gotovo boste našli nasvete, prikaz dela in še kaj, kar vam bo pomagalo vstopiti v 3D svet ...
Ta knjiga vam bo pokazala, kako biti v življenju srečnejši in kar je še pomembneje, kako izkoristiti to srečo, da bi postali uspešnejši.
Ob tem, ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi, ki je tako resnična, kot so vibracije, ki izražajo svetlobo, toploto, elektriko, magnetizem
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Spremembe in napredek so le redko darila od zgoraj. Prihajajo iz bojev od spodaj.

Noam Chomsky