S kuhalnico iz narave

S kuhalnico iz narave

10.02.2010 | Avtor: Nara Petrovič
"Po mnogih letih sem ugotovil, da ni pomembno le, kaj dam v lonec, ampak tudi kako to storim. Iz najpreprostejših sestavin znam pripraviti izjemne jedi, ker z njimi diham in pustim v njih del sebe. Ker se pri kuhi držim latvijskega pregovora: »Nasmejan obraz je pol obroka,« zdravje in dobro počutje samoumevno sledita uživanju vsakršne hrane. "
Uvodne besede, uvodni recepti

Pred leti sem se srečal z mislijo Anthelme Brillat-Savarin: »Odkritje nove jedi bolj pripomore k človeški sreči kot odkritje nove zvezde.« In tako sem si začel zapisovati posrečene kuharske »zvezde«. John Maxwell je spodbudo k zapisovanju kuharskih (in drugih) idej še podkrepil z besedami: »Česar ne zapišem, česar ne shranim, je v prihodnosti nič. Ideje, vredne na milijone dolarjev, smo splaknili v mentalno stranišče življenja, ker nismo razumeli načela: Današnje priprave pomenijo jutrišnji uspeh …«

V nadaljevanju Maxwell navaja zgodbo o osemnajstletnem mladeniču, s katerim se je pogovarjal na neki konferenci. Takole ga je spodbudil: »Zdaj je čas, da začneš shranjevati in razvrščati ideje. Ko boš v tridesetih, ti bodo morda ponudili priložnost, da spregovoriš pred večjo publiko. Ne bodo
pričakovali veliko, ker boš še mlad, kajne?

Toda na ponujeno temo boš imel tako veliko za povedati, da bodo kar debelo zijali in se spraševali: ‘Le od kod mu vse to? Kako je postal tako bister? Daleč pred vrstniki je.’ Tako dober boš samo zato, ker boš delal nekaj, česar drugi ne počno. In če se začneš pripravljati danes, boš lahko čez dvajset let prekašal vse nas. Toliko boljši boš, da niti ne bo pošteno!«

To, o čemer govori Maxwell, pridno počnem že od devetnajstega leta: zbiram ideje, misli, pa tudi kuharska znanja in recepte. Po mnogih letih sem ugotovil, da ni pomembno le, kaj dam v lonec, ampak tudi kako to storim. Iz najpreprostejših sestavin znam pripraviti izjemne jedi, ker z njimi diham in pustim v njih del sebe. Ker se pri kuhi držim latvijskega pregovora: »Nasmejan obraz je pol obroka,« zdravje in dobro počutje samoumevno sledita uživanju vsakršne hrane.

Nekaj uvodnih besed

Moja kuhinja je v prvi vrsti vegetarijanska, včasih kuhana, včasih presna, pogosto z indijskim pridihom ... vedno pa je razgibana in božansko okusna. Ne bojim se nobene začimbe ali zelišča – vse v skladu z namenom in priložnostjo.

Ljudje smo preveč različni, da bi nas lahko stlačili v kakršen koli okvir a la:

tega se ne sme, to je slabo. O okusih se ne da prerekati. Ne le o okusih, tudi o tem, kaj je zdravo in kaj ne. Na svetu je toliko paradoksnih diet, ki zagotavljajo dobro zdravje, da bi bilo nespametno vse ljudi tlačiti pod en obrazec prehranjevanja. Meje si postavite sami po lastnih navadah in izkušnjah.

Nekakšen ohlapen okvir vendarle moram postaviti, saj danes ne čutimo okvira, ki nam ga je vgradila narava. Zato si ga moramo oblikovati sami glede na dejanske potrebe, navade in okoliščine. Ključni dejavniki pri tem so: zmernost, pestrost, ustaljenost, uglašenost navad z intuicijo, krojenje obrokov po lakoti in ne obratno. In kar je najpomembneje: znati z nasmehom reči »ne«, ko nam pred nos pomolijo kaj slastnega, če telo tega ne potrebuje.

V tem duhu ne uporabljam rafinirane moke, sladkorja, soli … ampak polnovredne sestavine, najraje z lastnega vrta, travnika ali iz gozda … Ostalo je stvar okusa, navad, izbir in zdravstvenega stanja.

Uh, te začimbe!

Ko pridemo do začimb in zelišč, se marsikomu kuhanje zazdi prezapleteno. Toda začimbe so čarobna paličica – zakaj jih ne bi uporabljali? V moji omarici je 35 kozarčkov z osnovnimi začimbami, veliko sezonskih zelišč pa utrgam sproti.

Ne recite takoj: »Ah, to ni zame!« To je odgovor človeka, ki mu bo nekoč žal, ker se ni odpravil na pustolovščino, na raziskovanje, nenazadnje na uživanje! Ne pozabite, da vsak poseben užitek terja poseben trud!

Da bi vam spoznavanje novega olajšal, sem prispevke zasnoval kot sezonsko učno snov, ob kateri boste lahko postopoma spoznavali nove sestavine in nove okuse … ter se obenem zbliževali z naravo in zdravjem. Nekateri nestandardni recepti vas bodo popeljali po sestavine na travnik, v gozd, približno takole:

Spomladanska cvetlična juha

Na malo olja podušimo zelje, dodamo na kocke narezan krompir. Zelenjavo kuhamo v petkratni količini vode. Ko se krompir zmehča, ga nekajkrat pomečkamo, da nastane malo kašice. Ko se juha še kuha, se sprehodimo po bližnji naravi in naberemo vse užitno, kar najdemo: koprive, regačico, materino dušico, smrekove vršičke, čemaž, marjetice, cvetove kadulje, hrena in neprave koprive, trobentice, timijan … Cvetove stresemo po vrhu na koncu, da ostanejo lepi, liste sesekljamo in dodamo nekoliko prej. Naj bo rastlin res veliko – preden jih sesekljamo, naj jih bo vsaj toliko kot narezanega krompirja.

Posolimo in postrežemo vroče.

Ko sem s tako juho postregel prijateljem, so bili vzhičeni. Pa nisem dodal niti popra, niti čebule, niti zabele, kaj šele »tistih mojih« začimb. Dodal sem samo tisto, kar je raslo okoli hiše, pa krompir in zelje. Le na koncu sem za piko na i stresel v lonec še malo sebe …

Recepti za zdrav konec zime

Ko se bliža konec zime, ni najboljši čas za izobilje; to je pravi čas za post in čiščenje. Ni slučajno, da je to obdobje pomanjkanja. Naravni ritmi nam narekujejo izobilje, zmernost in pomanjkanje, za vsakega pride pravi čas. Če le zmorete, si v tem času izberite nekaj dni za post na vodi ali čajih ali sokovih; če se ga lotite pametno, vam bo samo koristil.

Če še ni trenutek za post in imate na zalogi precej živil, poskusite pripraviti kako od spodnjih jedi. Skombinirajte jih s prvimi divjimi zelišči in čudili se boste odličnosti okusov.

Napihnjene krompirjeve polovičke

Sestavine:

15-25 manjših krompirjev
1 žlica soli
(kokosovo) maslo ali oljčno olje
sesekljani peteršiljevi listi

Če vas marca še preseneti zmrzal, se zavlecite k peči in si specite te posebne krompirjeve polovičke iz majhnih krompirjev, ki se vam jih vso zimo ni ljubilo lupiti …

Krompir prerežemo na pol in polovici pustimo združeni. Vsaki par polovičk razpremo, potresemo s ščepcem soli in dobro podrgnemo eno ob drugo, da se sol vtre.

Položimo jih na pekač s plosko stranjo navzgor. Pečemo jih v pečici na 220-250 stopinj okrog 30 minut ali dokler na vseh ne nastane napihnjena zlatorjava kožica.

Krompirjeve polovičke postrežemo vroče, premazane z maslom ali oljčnim oljem in po želji potresene z zelišči, kot dodatek k sočnim zelenjavnim jedem in omakam ali kot prigrizek.

Pomladne travniške palačinke iz ajdove moke

Sestavine:
150 g domače ajdove moke
50 g čičerikine moke (po želji)
ščep sode bikarbone (po želji)
1/2 žličke soli
3 žlice sesekljanih koprivovih listov
2 žlici sesekljanih cvetov in lističev marjetice ali ivanjščice
2 žlici sesekljane regačice
1 žlica sesekljane vodne kreše
1 žlica sesekljanih timijanovih listov (lahko suhih)
1-2 žlici hladno stiskanega sončničnega olja
1/2 žličke kurkume (po želji)
2,5-3 dcl vode

Vse sestavine zmešamo v malce gostejšo zmes za palačinke; količino vode prilagodimo. Ko zmes z zajemalko izlijemo na ponev, se počasi razleze. S spodnjim delom zajemalke jo z rahlimi krožnimi gibi razmažemo v 2-3 mm debel krog ali pa zmes razlijemo z nagibanjem ponve. Eno stran pečemo 2-3 minute, potem pa še drugo stran 1-2 minuti. Palačinke so pripravljene, ko rahlo porjavijo.

Postrežemo jih tople k zelenjavnim jedem, kašam, rižotam, juham ali omakam.

NAMIG: Ajdove palačinke so odlične tudi brez jajc in mleka, saj ajda v zmesi za palačinke postane značilno gosta in »sluzasta«.

NAMIG: Vodno krešo in regačico najdemo na vlažnih tleh na mnogih travnikih, vrtovih in njivah. Če teh rastlin ne poznate, za odličen opis poglejte v knjige Daria Corteseja.

Sladke kroglice iz kaljenega žita

Sestavine:

200 g pšenice (ali pire)
150 g orehov
100g rozin
grobo mleti lešniki

Pšenico za 12 ur namočimo, potem pa vsaj 12 ur kalimo, toliko, da se pojavi prvi milimeter poganjka. Lahko jo pustimo v isti posodi, samo da odlijemo vodo, lahko pa jo tudi pretresemo v kalilnik. V električnem mešalniku jo z dodatkom 4 žlic vode zmeljemo v gosto, dokaj gladko pasto. Zmeljemo še rozine in orehe ter vse zmlete sestavine zmešamo in oblikujemo v kroglice. Povaljamo jih v kokosovi moki ali grobo mletih lešnikih.
Sestavine lahko po želji spreminjamo ali pa uporabimo drugačna razmerja. V poštev pride vse suho
sadje: fige, dateljni, lešniki, brazilski oreščki, nepraženi arašidi itn.

NAMIG: Kalčki rastejo najhitreje, če so na temnem in toplem. Za kaljenje zadostuje neprozorna
posoda ali kozarec za vlaganje. Če kalčke kalite več dni, jih vsak dan dvakrat sperite in odcedite.

(Nara Petrovič, Aura, april 2008)

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Nara Petrovič prehrana kuhalnica narava kulinarika vegetarijanske jedi ajda pšenični kalčki krompir palačinke začimbe cvetlična juha recepti 



Ilustrirana knjiga o kitih vas bo popeljala v svet največjih živali, ki plavajo v naših oceanih. Spoznajte resničnega samoroga morja - narvala, in največjo žival pod soncem - sinjega kita.
2 knjigi: 1. Kneippova domača lekarna, avtor Sebastian Kneipp & 2. Prehrana in zdravje, avtor Rudolf Steiner
Igrive, vzpodbudne in prijazne pesmice spremljajo tople, domiselne, izvirne ilustracije.
Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja.
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Ni boljšega časa, kot je sedanji.

(John Kalench)