Poslovna cona na mokrišču

Poslovna cona na mokrišču

04.04.2017 | Avtor: Bojan Dolenc
"Občinske obrtno-industrijske cone so kratkoročno sicer zelo dobičkonosne, dolgoročno pa v marsičem zgrešena naložba. Poslovne cone so po novih trendih, ki prihajajo zgolj kratkoročna in neprofitabilna investicija! Marsikje se opuščajo, so samo poskus ohraniti stari sistem velikih centrov z možico manjših investitorjev. Ko se zaradi istih razlogov, zaradi katerih so prišli v določeno okolje, tudi odidejo, pogosto ostanejo tam zapuščeni betonski kompleksi v uničenem okolju."
Slovenija ima v evropskem merilu dobro ohranjeno biotsko raznovrstnost (biodiverziteto) in krajinsko pestrost, med pomembne in najbolj ogrožene habitatne tipe pa tudi pri nas sodijo t.i. mokrišča. Mokrišče je pojem, ki označuje različna življenjska okolja na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi.

1. člen Ramsarske konvencije o mokriščih (katere sopodpisnica je naša država) opredeluje mokrišča takole: »Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali antropogenega nastanka, ki so zaradi podzemne ali površinske, stoječe ali tekoče vode občasno, redno ali stalno pod vodo ali pa so tla nasičena z vodo.

Voda je slana, brakična (območja somornice) ali sladka, z območji morske vode vred, katere globina med oseko ne preseže šestih metrov.« Wetlands International pa pravi pravi: "Mokrišča so območja, na katerih voda prekriva zemljo (prst) ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna tudi v koreninskem predelu rastlin. Prisotna je lahko vse leto ali pa le ob določenih periodah." Še ena bolj hudomušna definicija (Symoens):

»Mokrišča so območja, kjer je voda pregloboka za sproščeno hojo, vendar pa preplitva za plavanje.« Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča zibelka biodiverzitete; praviloma so življenjsko okolje redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Poznamo različne tipe mokrišč naravnega ali antropogenega nastanka: močvirja, barja, poplavna območja rek, izlivi rek, kraška polja, nizka in visoka barja, poplavni gozdovi, mokrotni travniki, mlake, ribniki, kali, z vodo zalite gramoznice, peskokopi, glinokopi, pa tudi območja obalnega morja, soline, brakična in t.i. polslana mokrišča. Slovenščina pozna več kot 30 izrazov za mokrišča, najbolj znana so: močvirje, močilo, mokrota, barje (visoka, nizka, prehodna barja), mlaka, ribnik, blata, kal, trstičje, šašje, vrbina, ponikva, ponorno jezero, luža, glinokop, peskokop, soline, mangrove ipd... Tako poznamo krajevna imena, kot so Blata, Blatca in Zablatec ter Mokrine, Mokrice in Mokrc. Iz besede moča so izpeljane besede močava, močile, pa tudi močvirje, ki je bilo do druge polovice 19. stoletja v rabi za naše največje močvirje - imenovalo se je Ljubljansko močvirje.

Potem ga je pisatelj Fran Levstik prekrstil v Ljubljansko barje, ker je bojda slišal Ižance govoriti, da gredo na borje, to je med borovce, s katerimi se je močvirje zaraščalo. Ljubljanskemu močvirju Ižanci še danes pravijo Mah, po šotnih mahovih, ki so značilni za deževnično močvirje.
Mokrišča imajo zelo pomembno vlogo v okolju, ki se je večina ljudi premalo, ali pa sploh ne zaveda. Pomembna so zaradi visoke primarne produkcije, vzdrževanja hidrološkega režima in s tem gladine talne vode ter delujejo kot naravne čistilne naprave; so življenski prostor številnih organizmov.

V današnjem času pospešenega gospodarskega razvoja, širjenja urbanizacije in velikega rekreacijskega pritiska na ostanke narave, zahtevajo vsa ohranjena območja še natančnejši nadzor in še učinkovitejše varstvo. Tako na papirju, kako pa v realnem življenju?
V občinah Domžale in Lukovica že gradijo (Prevoje - Lukovica) ali bodo v kratkem začeli graditi (Želodnik – Domžale) več poslovnih, proizvodnih con in skladišč na (poceni) ozemlju mokrišč, ki so bila celo predlagana od strokovnjakov za naravni rezervat in se nahajajo v ali ob območju Natura 2000! Prizadeta območja so bila razglašena šele pred kratkim, že prej so imele tu občine opredeljene prostorske načrte za industrijsko in storitveno dejavnost.

Vendar strokovne službe niso podale predloga spremembe namenske rabe tega območja niti po zadnji spremembi prostroskega načrta junija 2004, ko je bilo celotno območje razglašeno kot ekološko pomembno oz. vključeno v Natura 2000 ?!
 
Na sliki je že zgrajeno skladišče na mokrišču v Prevojskih gmajnah oz. vidi se dovozna cesta, gora nezavarovanega apnenca na acidofilnem mokrišču! Človeški napredek duši avtohtono floro in favno, ki je tu živela tisočletja!

Mokrišče

Foto. Bojan Dolenc

Blata in Mlake ter Češeniške in Prevojske gmajne tvorijo jedro krajinske zasnove in predstavljajo ekološko in hidrološko pomembno območje, sestavljeno iz 3 dokaj različnih, vendar naravovarstveno pomembnih območij oziroma naravnih vrednot. Območje se razprostira od severovzhodnega dela občine Domžale z glinokopom Rova, prek Blat in Mlak, ki predstavljajo razlivno območje potoka Rovščica, prek češeniških gmajn s prehodnimi šotnimi barji, do občine Lukovica, kjer se zaključi s Prevojskimi gmajnami.

Celotno območje predstavlja naravno vrednoto, predlagano za zavarovanje kot ekološko pomembno območje. V njem so rastišča zavarovanih rastlin ter vrste ptic, ki sodijo pod okrilje evropske habitatne in ptičje direktive. Na tem območju so bile najdene še nekatere redke in ogrožene rastline, ki so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, pa tudi druge, ki so v zadnjih letih zaradi intenzivnega uničevanja habitatov vse redkejše, v sosednjih deželah pa so večinoma uvrščene na rdeče sezname kot ranljive, prizadete ali nezadostno poznane.

Ekološko in hidrološko pomembno območje sestavljajo:

Češeniške gmajne (s Prevojskimi gmajnami) s šotnimi barji v borovem gozdu z jelenovo praprotjo:

6 prehodnih barij, ki so izredno redek in ogrožen habitatni tip; • edino znano rastišče navadne barjevke (Hammarbya paludosa) v Sloveniji;
rastišče 7 redkih in ogroženih rastlin: barjevka (Hammarbya paludosa), močvirska grezulja (Scheuchzeria palustris), barjanski blatec (Lycopodiela inundata), močvirska krpača (Thelypteris palustris), dlakava mahovnica (Oxycoccus palustris), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), barjanska vijolica (Viola uliginosa), bela kljunka (Rynchospora alba). Blata (Mlake), razlivno oziroma poplavno območje potoka Rovščice z značilnimi jelševimi, vrbovimi in hrastovimi logi:

večje, skoraj nedostopno poplavno območje potoka Rovščica, pomembno predvsem zaradi ptičjih vrst;
rastišče močvirske krpače (Thelipteris palustris), barjanske vijolice (Viola uliginosa), navadne peruše, ki predstavlja redko vrsto praproti (Matteucia struthiopteris), črnordeče ostrice (Cyperus fuscus), rumenkaste ostrice (Cyperus flavescens), rumenega blatnika (Nuphar luteum);
pomembno ornitološko območje. Glinokop Rova, sekundarni habitat z bujno obvodno vegetacijo in pomembnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami:
območje pojavljanja 23 vrst kačjih pastirjev. Populacija dristavičnega spreletavca (Leucorrhinia pectoralis) je trenutno edina v Sloveniji, za katero obstaja potrditev razvoja;
rastišče okroglolistne rosike (Drosera rotundifolia), kranjske site (Eleocharis carniolica), shuttleworthovega rogoza (Typha schuttleworthii), okroglolistne rosike (Drosera intermedia), navadnega malčka (Centunculus minimus), barjanskega blatca (Lycopodiella inundata), južne mešinke (Utricularia australis), ki je edino znano rastišče v Sloveniji.

Navadna barjevka (Hammarbya paludosa) je orhideja, ki je v Sloveniji do najdbe v »Češeniških gmajnah veljala za izumrlo in je zato uvrščena na rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Nahajališče v Češeniških gmajnah je edino še ohrajeno nahajališče pri nas. Edino doslej znano slovensko nahajališče je bilo potrjeno konec 19. stoletja in je zato veljala za izumrlo vrsto. Bo s Poslovno cono Želodnik zdaj torej dokončno napočil njen konec?

Občinske obrtno-industrijske cone so kratkoročno sicer zelo dobičkonosne, dolgoročno pa v marsičem zgrešena naložba. Poslovne cone so po novih trendih, ki prihajajo zgolj kratkoročna in neprofitabilna investicija! Marsikje se opuščajo, so samo poskus ohraniti stari sistem velikih centrov z možico manjših investitorjev. Ko se zaradi istih razlogov, zaradi katerih so prišli v določeno okolje, tudi odidejo, pogosto ostanejo tam zapuščeni betonski kompleksi v uničenem okolju. Varstvo narave ne vsebuje oprijemljivega kapitala, le ta pa se praviloma »prilepi« na najcenejša zemljišča, ne glede na njegovo naravovarstveno pomembnost.

Značilno je, da po pridobitvi dovoljenj med gradnjo »radi pozabijo« na obljubljene omilitvene in zaščitne ukrepe za zaščito narave. Trditve izvajalcev in »strokovnih ocen«, da infrastruktura in promet ne bodo vplivali na nekaj 10 do največ nekaj 100 m oddaljene zaščitene habitate strokovno ne zdrži resne kritike. Hrup, izpušni plini (NO, SO2, težke kovine ipd..), odpadna olja in samo fizično povečanje prometa in zmanjšanje zaščitnih con usodno ogrožajo že tako kritično ogrožene ali prizadete vrste! Namesto ogroženih habitatov pa se celo bolj ščiti umetne ribnike. V ribniku Želodnik so vložene invazivne tujerodne vste rib, kot je amur, krap ipd.

Blatna voda brez rastlinstva, žab, pupkov, močvirskih sklednic, redkih vrst nevretenčarjev, samo kopica namakalcev trnka ob bregu? Zelena cona? V celoti gledano gre za nepovratno uničenje edinstvenega in občutljivega ekosistema z vdorom industrijskih con, ki bi jih lahko postavili tudi kje drugje.

Zakaj in kako Zavod za varstvo narave oz. država ne more ustaviti takih škodljivih posegov, ni jasno? In bojda je to šele začetek podobnih občinskih gradenj poslovnih centrov po celi Sloveniji? Naj gradijo (če res nujno morajo?), a ne na najbolj ogroženih terenih, kot so izjemno dragocena in v evropskem in svetovnem merilu ogrožena mokrišča! 

Mokrišče
 
So mokrišča zgolj leglo komarjev in golazni, ali imajo še kakšno drugo funkcijo? Foto: Bojan Dolenc

Viri:

http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=11&id=7610
http://www.domzale.si/okoljeinprostor/projekti/volcjipotok/volcji_potok.pdf
www.arso.gov.si
http://www.zelodnik.com/tabid/35/Default.aspx
http://www.lukovica.si/novice/okoljsko_porocilo_Zelodnik_2005-07.pdf
http://www.radomlje.si/blata1.html ; http://www.radomlje.si/blata3.html
http://www.umanotera.org/index.php?node=88
http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=110

(Članek je bil objavljen v ereviji Mavrični mesečnik, 12.04.2007)

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju


Ključne besede: Bojan Dolenc  barja  biotska raznovrstnost  biodiverziteta  Domžale  Lukovica  ekologija  mlake  o mokriščih  mokrišča  močvirja  Ljubljansko barje  ogroženi habitati  ogrožene vrste  okolja  poslovne cone  varstvo narave  voda 



Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti...
Ta drobna knjiga bo mnoge izmed vas pripeljala do pravilnih in naravnih poti življenja ...
Vesoljček Pi in njegove dogodivščine
Priročnik, s pomočjo katerega se bodo otroci ob pomoči odraslih naučili risati prevozna sredstva po korakih
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Edina oseba,katere vedenje lahko nadzorujemo,smo mi sami.

William Glasser