Pogovor - Sto domačih zdravil za dušo in telo 1

Pogovor - Sto domačih zdravil za dušo in telo 1

12.06.2008 | Avtor: dr. Jože Ramovš
"Vsakogar lahko razumemo, če se vanj vživimo, tudi tujca, ki ne zna jezika, ali pa nemega človeka. To smo tudi dolžni, zato je poslušanje vrhunec umetnosti pri pogovarjanju. "
Pogovor je najbolj vsakdanja oblika občevanja ali, s tujko, komunikacije med ljudmi. "Pogovarjamo" pa se razen z besedami tudi z vedenjem, s kretnjami, z mimiko, z navzočnostjo in odsotnostjo, z razpoloženjem, pa naj se tega zavedamo ali ne. Občevanju se sploh ne moremo ogniti, kajti vse, kar počnemo, drugim nekaj pove.

Vsaka govorica pa ima dve plati: z vsebino drugemu nekaj dopovedujemo, z vedenjem pa pri tem kažemo, kakšen odnos imamo do vsebine, o kateri govorimo, in do tistega ali tistih, ki nas poslušajo. Bistvo dobre govorice je, da je pristna in iskrena, to pomeni, da sta vsebina povedanega in naš osebni odnos do tega ista in da je oboje v skladnem ravnotežju. Vsebina služi bolj vsakdanjemu rabnemu preživljanju, doživljanje, ki je za njo, pa je bivanjska, izvirno človeška, duhovna plat govorice.

Pogovor in sploh občevanje, je vidna oblika medčloveških odnosov. Z njim človek obči ali daje drugemu svoje misli, svoja čustva, svoje izkušnje, svoje najbolj osebno bogastvo, brez katerega ne bi bil več isti kot je. Na občevanju temelji občestvo. Zato laž v temelju zastruplja medčloveški odnos.

Pogovor lahko postane zelo klavrn: prazen, prepirljiv, poln nesporazumov, ljudje nočejo več govoriti drug z drugim... Dobrega pogovarjanja se je treba - tako kot vsake zahtevne življenjske naloge - zavestno učiti. Zato je treba:

1. vzeti si potreben čas,
2. si poiskati primerne okoliščine, in
3. si priskrbeti potrebne pripomočke.

Zlasti je treba skrbno gojiti in izboljševati družinski in prijateljski pogovor, pogovor med sodelavci in sosedi, skratka pogovor v temeljnih človeških skupinah.

Nasveti

Temeljna pravila za dober pogovor so:

1. Vsak od sogovornikov lahko na olikan način pove in pokaže, kar misli in čuti, da je smiselno; zaradi tega ne sme trpeti škode.
2. Vsak od sogovornikov pozorno posluša druge, tako da dojame, kaj so hoteli povedati in pokazati, ne pa, kar si sam misli, da mu hočejo povedati.
3. Vsak od sogovornikov se zavestno vživi v poslušalce in se potrudi, da svojo misel pove na tak način, da ga bodo razumeli tako, kakor razume sam sebe.
4. Vsi so se voljni pogovoriti o skupnih stvareh tako, da se prej ali slej sporazumejo.

- V pogovoru se je vedno jalovo bojevati se za besede, saj sporočamo misli, spoznanja, čustva, izkušnje, besede pa so pri tem zgolj kot vozilo, da to, kar želim, pride iz moje zavesti v zavest sogovornika, saj so namenjene njemu, oziroma temu, da nas bo tako razumel, kakor razumemo sami sebe.
- Vsakogar lahko razumemo, če se vanj vživimo, tudi tujca, ki ne zna jezika, ali pa nemega človeka. To smo tudi dolžni, zato je poslušanje vrhunec umetnosti pri pogovarjanju.
- Nikoli nikogar ne lovimo za besede. Človeka zlasti boli, če nekaj nerodno pove, pa ga drugi zajedljivo in pikro oponašajo, se obesijo na njegovo nerodnost ali se mu posmehujejo. Človek, ki si sam prizadeva za dobro, mu nič človeškega ni tuje.

(Odlomki  iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo)

Priporočljivo branje > Knjige o osebnostni rasti



Ključne besede: Jože Ramovš sto zdravil za dušo in telo 1 osebnostna rast komunikacija pogovor občevanje poslušanje govor govorica vedenje iskrenost medosebni odnosi 



Le kaj se je zgodilo? Dragi mladi bralec, več ti bo povedala kar tale mala zgodbica ...
Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ...
Zgodba o karieri, o modri babici in diamantih na dvorišču
Ta knjiga vam bo pokazala, kako biti v življenju srečnejši in kar je še pomembneje, kako izkoristiti to srečo, da bi postali uspešnejši.
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Vsa človeška bitja so hkrati sanjska bitja. Sanjanje druži človeštvo.

Jack Kerouac