Podvodni hrup

Podvodni hrup

15.10.2010 | Avtor: Ana Hace
" Nestalen, a zelo močan vir zvoka so aktivni vojaški sonarji, ki se večkrat uporabljajo pri vojaških vajah. Sonarji oddajajo kratke pulze zvoka, ki usmerijo veliko energije ozkega obsega v določeno smer. Aktivni sonar je najverjetnejši vzrok smrti kitov, ki jih je naplavilo na obalo po vojaških vajah na Kanarskih otokih, Bahamih in v Jonskem morju. Takšna masovna nasedanja so močno narasla po letu 1960, ko se je pričela uporaba močnejših sonarjev. Predvsem občutljiva vrsta so kljunati kiti, ki najpogosteje nasedajo po vajah z aktivnim sonarjem. Obdukcija kitov, ki so nasedli nekaj ur po vojaških vajah v letu 2002 na Kanarskih otokih je pokazala notranje krvavitve možganov, ušes in drugih struktur v telesu povezanih s sluhom."

Hrup v bivalnem okolju dojemamo kot moteč element. Večina ljudi v večjih mestih, predvsem neposredno ob cestiščih, ima stanovanje tudi zvočno izolirano. Zakonski predpisi ravno tako določajo omejitve hrupnega onesnaženja v bivalnem okolju. Sprostitev iščemo v  naravnem okolju med drugim tudi zato, da uživamo v mirnih zvokih narave stran od vsakodnevnega vrveža in hrupa.

Svetovno znani raziskovalec morij Jacques Cousteau je svoj prvi dokumentarni film (1956) posnet po istoimenski knjigi, poimenoval Svet tišine (The Silent World). Širši javnosti je prvič v filmu razkril skrivnostni podvodni svet in kot že samo ime nakazuje je ta svet tih, če izvzamemo naravne zvoke (valovi, pridušeni zvoki podvodnih vulkanov, seizmična aktivnost, oglašanje kitov).

Nekoč tihi oceani se danes spreminjajo v oceane hrupa. Po izračunih mednarodne kitolovne komisije (IWC – Interntional Whaling Commission) se je stopnja hrupa v oceanih v zadnjih šestih desetletjih na nekaterih območjih vsako desetletje podvajala. Velik delež stalnega  hrupa prispevajo pomorske avtoceste, preko katerih čezoceanske ladje prevažajo dobrine med kontinenti. Vedno večje zahteve po naravnih virih, kot je nafta, iz globin ter druge raziskave morskega dna so drugi vir hrupa.

Sestava morskega dna se namreč ugotavlja na podlagi zvoka. Ladje s pomočjo tako imenovanih zračnih topov in sistema hidrofonov ugotavljajo sestavo dna. Zračni topovi na vsake 6-20 sekund izpustijo visoko-energijske zvočne valove, ki prodrejo v morsko dno, njihove odmeve nato ladja sprejme s hidrofoni. Analize zvoka razkrijejo sestavo dna in možne zaloge dragocenih virov.

Posamezna raziskovalna odprava lahko traja več mesecev, hrup pa se sliši več sto kilometrov daleč. Samo izkoriščanje naravnih virov ravno tako prispeva k povečanju stalnega hrupa na določenih območjih. Nestalen, a zelo močan vir zvoka so aktivni vojaški sonarji, ki se večkrat uporabljajo pri vojaških vajah. Sonarji oddajajo kratke pulze zvoka, ki usmerijo veliko energije ozkega obsega v določeno smer.

Aktivni sonar je najverjetnejši vzrok smrti kitov, ki jih je naplavilo na obalo po vojaških vajah na Kanarskih otokih, Bahamih in v Jonskem morju. Takšna masovna nasedanja so močno narasla po letu 1960, ko se je pričela uporaba močnejših sonarjev. Predvsem občutljiva vrsta so kljunati kiti, ki najpogosteje nasedajo po vajah z aktivnim sonarjem. Obdukcija kitov, ki so nasedli nekaj ur po vojaških vajah v letu 2002 na Kanarskih otokih je pokazala notranje krvavitve možganov, ušes in drugih struktur v telesu povezanih s sluhom.

Morske živali so odvisne od zvoka, saj lahko le ta v vodi hitro prepotuje tisoče kilometrov daleč medtem ko se na vidljivost v vodi ne morejo vedno zanašati. Predvsem morski sesalci in ribe, so od zvoka življenjsko odvisni. Kiti in delfini zvok uporabljajo za orientacijo, iskanje hrane, komunikacijo tako v jati, kot med posameznimi živalmi npr. mati ali mladič, z zvokom se med seboj prepoznajo, uporabljajo ga pri iskanju partnerjev ter se izogibajo nevarnostim.

Poškodba sluha zato lahko privede do izgube orientacije ter posledično nasedanja in večjega zapletanja v mreže, nezmožnosti komunikacije v jati in med posameznimi živalmi ter nenazadnje nezmožnosti iskanja in lovljenja hrane in pogina zaradi podhranjenosti. Do določene mere se morski sesalci na dodatni hrup lahko navadijo in prilagodijo.

Nekateri vosati kiti naj bi se na primer ponekod začeli oglašati v nekoliko nižjih frekvencah, lahko se oglašajo glasneje ali pa se ob premočnem hrupu nekaj časa ne oglašajo. Stres in velika poraba energije zaradi povečanega podvodnega hrupa je povzročila izločitev nekaterih pomembnih prehranjevalnih in razmnoževalnih območij določenih populacij kitov in delfinov.

Cilj morskih zavarovanih območij je poskrbeti za zdrave in trajnostne habitate z visoko stopnjo biodiverzitete. Pomembna komponenta teh območij je tudi minimalna stopnja hrupa. Slednjo se zato poskuša doseči z različnimi predpisi in koalicijami kot je Evropska koalicija za tihe oceane, ki se bori proti prekomernemu podvodnemu hrupu in neprimerni uporabi podvodnih sonarjev, katere član je tudi društvo Morigenos.

S kakšnim naslovom bi čez nekaj deset let naslovili dokumentarni film o podvodnem svetu?
Cousteaujev Svet tišine izginja in pesmi kitov grbavcev ne odmevajo več tako daleč kot nekoč.

Ana Hace, Morigenos

Viri: Simmonds, M., Dolman, S., Weilgart, L., Oceans of Noise. 2004. WDCS Science report. 
       Weilgart, L., Underwater noise: death knell of our oceans? 2005. Dalhousie university.

 

 

 

 

 

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Ana Hace Morigenos podvodni hrup morski sesalci delfini kiti vojaške vaje sonarji Jacques Cousteau nasedanje kitov izkoriščanje naravnih virov morske živali podvodni svet 



Računalniški priročnik
Naučimo se risati živali v preprostih štirih korakih. Za risarje od 3 - 99 let!
Ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi
Psička Pia se zelo rada sprehaja po gozdu. Poleg gozdnih živalic se med visokimi drevesi skriva nekaj, kar naravnost obožuje: sočni gozdni sadeži!
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Pomen in resnica nista bili skriti za stvarmi, sta v njih, v njih vseh.

Herman Hesse