O kruhu

O kruhu

01.12.2017 | Avtor: Dušica Kunaver
"Kruh je vedno prinašal zdravje in srečo. Od vseh prazničnih kruhov pa je imel največjo čarodejno moč božični kruh. Kos tega čarodejnega kruha je dobil vsak član družine, tudi živina – prinašal hiši srečo, staršem zdravje, otrokom hitro rast, dekletom ženina, živini debelost, od hiše je »coper odganjal« ter varoval je domačijo pred strelo in pred tatovi."

V naši deželi je kruh vedno bil svetinja, V revščini, ki jo je naša  vas preživljala dolga stoletja,  je kruh  našemu človeku  pomenil  isto kot življenje. Koliko se je moral truditi, da je prišel do kruha – do možnosti preživetja in da je spravil še  svojega otroka do kruha, saj vendar ni vseeno, kdo mu kruh reže – kdo je njegov gospodar.

Kruh je v našo deželo nekega davnega dne prinesla reka Drava. Stara legenda nam pove, kako je to bilo:
Na Koroškem je ob reki Dravi   živel ribič. Nekega dne je s hvaležnostjo vprašal  reko: »Dravica, s čim naj ti povrnem tvojo dobroto?«
»Pojdi daleč  po svetu,« je spregovorila  Drava, »in prinesi mi hlebec kruha!«

Ribič je dolgo blodil po svetu in našel je kraje, kjer je bil kruh doma. Dobil  je hlebec pšeničnega in hlebec rženega kruha. Vrnil se je domov in oba hlebca kruha  vrgel  v Dravo. Reka je tedaj  začela naraščati in prestopati svojo strugo. Po nekaj dneh je voda odtekla, a  iz poplavljene zemlje so na obeh  bregovih  Drave začele pognale drobne zelene rastlinice – na desnem bregu pšenica, na levem rž. (Vinko Möderndorfer, Koroške pripovedke, povzetek)

KruhKako dragoceno sporočilo nam iz davnine nam  prinaša ta stara pripoved! Tako dragoceno darilo, kot je kruh,  smo Slovenci dobili samo zato, ker je bil naš davni ded spoštljiv do narave in ji bil hvaležen.

Kruh je spremljal življenje naše vasi in življenje vsakega posameznika. Ob rojstvu otroka je njegov oče postavil na mizo hlebec kruha in bokal vina - darilo vilam rojenicam, da bi novorojencu sodile srečno življenje!   Otrokova mati  je tedaj dobila krstno pogačo. Hlebec kruh je bilo zadnje darilo, ki ga je na dan svatbe dobila nevesta  od svojega starega doma in prvo darilo, ki ga je dobila na svojem novem domu. Tam je na mlado gospodinjo čakala  stoletja stara dolžnost – morala bo znati gospodinjiti tako, da  bo kljub  revščini, ob največjih  praznikih  na domači mizi stal praznični kruh  - od božičnega do  velikonočnega kruha, od pustnih do martinovih dobrot.   

Kruh je vedno  prinašal zdravje in srečo.  Od vseh prazničnih kruhov pa je imel največjo čarodejno moč  božični kruh.  Kos tega čarodejnega kruha je  dobil vsak član družine, tudi živina – prinašal hiši srečo, staršem zdravje, otrokom hitro rast, dekletom ženina,  živini debelost, od hiše je »coper odganjal« ter varoval je domačijo pred strelo in pred tatovi. 

Še posebno čarodejno moč je imel štajerski obredni  kuc-kruh (krhljak).  Kuc kruh je bil  nadevan s suhim sadjem in orehi, dodana pa so mu bila tudi zelišča s čarodejno močjo.

Več o ljuskem izročilu si lahko preberete >>> v knjigah, ki ohranjajo slovensko ljudsko izročilo

Več o prehrani si lahko preberete >>> v knjigah o prehrani in kulinariki


Ključne besede: Dušica Kunaver kruh o kruhu etnologija  običaji prazniki  šege pod lipo domačo ljudsko izročilo slovenska vas  



Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ...
Ilustrirana knjiga o kitih vas bo popeljala v svet največjih živali, ki plavajo v naših oceanih. Spoznajte resničnega samoroga morja - narvala, in največjo žival pod soncem - sinjega kita.
V knjigi Uresniči svoje želje je nekaj najučinkovitejših učenj, ki vam bodo pomagala v vsakdanjem življenju
V kompletu so zbrani trije priročniki za risanje po korakih ...
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Veliki izziv življenja je premagati meje znotraj sebe, jih odriniti tja, kamor še v sanjah ne bi pomislili, da je mogoče.

(Sergio Bambaren)