Neprijetna srečanja kitov in delfinov z ladjami

Neprijetna srečanja kitov in delfinov z ladjami

14.07.2010 | Avtor: Ana Hace
"Eden izmed glavnih antropogenih vzrokov smrti kitov in delfinov so trki z ladjami. Vrsti, ki sta v Mediteranu zaradi tega najbolj ogroženi sta kit glavač (Physeter macrocephalus) in navadni brazdasti kit (Balaenoptera physalus). Na rdečem seznamu IUCN (svetovna zveza za varstvo narave) je prva zabeležena kot občutljiva, druga pa kot ogrožena vrsta."

Poletje je zopet tu. Čas za oddih na morju, da si naberemo novih moči in se sprostimo. To je tudi čas, ko se zaradi turistične sezone močno poveča pomorski promet. Geostrateški položaj luk v Trstu in Kopru omogoča okno v svet srednjeevropskim in vzhodnoevropskim državam, Sloveniji in Italiji pa predstavlja tudi pomembno gospodarsko in razvojno os. Pravzaprav je celoten Mediteran prepleten z morskimi avtocestami, saj ga letno prečka preko 220.000 ladij ki prevažajo več kot 100 ton tovora. Trend iz leta v leto narašča, kar kaže na pozitiven gospodarski razvoj, z njim pa je potrebno hitro izboljševati tudi varnost v pomorskem prometu. Slednja ni pomembna le zaradi zmanjševanja nevarnosti pomorskih nesreč za posadko in okolje, marveč tudi za kite in delfine.  

Trk ladje s kitomEden izmed glavnih antropogenih vzrokov smrti kitov in delfinov so trki z ladjami. Vrsti, ki sta v Mediteranu zaradi tega najbolj ogroženi sta kit glavač (Physeter macrocephalus) in navadni brazdasti kit (Balaenoptera physalus). Na rdečem  seznamu IUCN (svetovna zveza za varstvo narave) je prva zabeležena kot občutljiva, druga pa kot ogrožena vrsta. V Mediteranu, kjer vrsti sestavljata genetsko izolirani populaciji, kiti glavači spadajo v kategorijo ogroženih vrst, za navdane brazdaste kite pa je podatkov za uvrstitev premalo. Hrano si iščejo v globokih pelagičnih vodah, zato na gladini, ko pridejo po zrak, plavajo počasi in počivajo pred naslednjim dolgim potopom. Poleg tega so odzivi in reakcije zaradi njihove velikosti počasnejše. Večje ladje kite na površini zlahka spregledajo, nanje pa tudi niso dovolj pozorne saj na dolge razdalje večinoma plujejo s pomočjo avtopilota. Manjšim vrstam večjo nevarnost predstavljajo manjši, hitri čolni kot so gliserji. Največ trkov je zabeleženih v poletnih mesecih, ko pomorski promet doseže vrhunec. 

Trki z ladjami so za kite in delfine večinoma usodni, vendar če poškodbe niso prehude lahko preživijo. Za razliko od kopenskih sesalcev imajo do 5-krat hitrejšo zmožnost celjenja ran. Telesa, predvsem manjših vrst kitov so polna brazgotin, ki so posledica zob drugih delfinov bodisi zaradi igre in pretepov ali pa oznak, ki so jih pustile druge živali ali bolezni. Pretepi med delfini niso nič nenavadnega in čeprav so lahko precej srditi, se rane hitro celijo. Temu smo bili člani v društvu Morigenos priča v mesecu maju, ko smo opazovali delfina z ranami iz pretepov na repni in hrbtni plavuti, ki so se mu postopoma celile in nato pustile nove oznake. Živali, ki preživijo trke s plovili imajo vidno iznakažena telesa. Na hrbtih imajo globoke brazgotine, odrezane hrbtne in repne plavuti. Celjenje takšnih ran zahteva 33% več porabljene energije, v primeru da so poškodovane kosti celo do 125%. V tem času se zmanjša tudi vnos hrane in reproduktivna sposobnost živali. Deformacija telesa jim tudi po zaceljeni rani pogosto onemogoča normalno življenje.

Tanjeni delfinV začetku junija smo v društvu Morigenos prejeli novico o ranjenem delfinu v slovenskem morju. Delfin je imel na hrbtu veliko odprto rano, plaval je počasi in bil vidno izmučen. Ogled delfina in fotografije so omogočile natančnejšo analizo in potek nadaljnjega ukrepanja, saj se tako velike živali ne more preprosto uloviti in je posaditi na majhen čoln.

Ravno tako se ji na samem mestu ne more nuditi ustreznih zdravil brez predhodnega vedenja o zdravstvenem stanju. Navsezadnje pa poskusi ujetja že tako ali tako izmučenih živali mnogokrat pomenijo več škode kot koristi.

Ranjeni delfinTovrstni poskusi lahko predstavljajo nevarnost tako za žival, kot tudi ljudi. Živali pogosto po takšnih akcijah tudi poginejo zaradi stresa ali poškodb. Pogosto te živali poginejo ne glede na ukrepanje, zato je pomembno, da ne naredimo več škode kot koristi.

Po analizi fotografij in posvetu s tujimi strokovnjaki smo ugotovili, da je rana posledica trka s čolnom. O dogodku smo obvestili tudi italijanske in hrvaške kolege ter obalne straže, vendar ga po tem zaenkrat še nihče ni opazil. Upamo, da poškodba ni bila usodna in da ga kmalu zopet srečamo.

Kiti so na radarjih večjih ladij nezaznavni in v Mediteranu trki predstavljajo resno grožnjo populaciji kitom glavačem in navadnim brazdastim kitom. Inštitut Tethys, zato izvaja poseben program ukrepov za zmanjšanje tovrstnih nesreč. Vzpostavljajo bazo podatkov s pomočjo katere bo možna celostna ocenitev problema, zbirajo podatke o pomorskem prometu, opozarjajo na prisotnost kitov in predlagajo vsaj enega opazovalca na ladji podnevi, ki pregleduje plovno pot in lahko prepreči morebitne trke.

Na morju nismo sami. Zato je prav, da smo pozorni na to kje plujemo in kaj počnemo tudi takrat ko se odpravimo na zaslužen oddih in s tem prispevamo k varnejšemu pomorskemu prometu. Če srečamo delfine, jih moramo opazovati tako, da jih najmanj motimo. Delfini so v Sloveniji in tudi drugih državah Evrope zaščiteni, zato je vznemirjanje ali nadlegovanje delfinov po zakonu kaznivo. Približati se jim moramo vedno od strani, nikoli od spredaj ali zadaj. Poleg tega se jim ne smemo preveč približati ali to storiti na silo, temveč jim je treba pustiti, da se nam sami približajo, če to želijo. Ne smemo izvajati naglih sprememb smeri ali hitrosti, ko se gibajo okoli čolna lahko motor ugasnemo. Priporočljivo je, da skupino zapustimo po največ 20 minutah. Hitrost postopno povečujemo šele takrat, ko smo že precej oddaljeni od delfinov.

Morigenos

 

 

 


Ključne besede: Ana Hace Morigenos delifini kiti ladje pomorski promet trki z delfini trki z ladjami varstvo živali morski sesalci Tursiops truncatus 



Vse okoliščine, 'usoda' in 'sreča' so zunanje in če jih človek ne more vedno spremeniti, jih lahko vedno premaga.
Ta knjiga vam bo pokazala, kako biti v življenju srečnejši in kar je še pomembneje, kako izkoristiti to srečo, da bi postali uspešnejši.
Kratek, jasen, uspešen načrt s pravili, pojasnili in predlogi - sugestijami za izboljšanje vašega življenja.
To je priročnik, s pomočjo katerega se bodo otroci ob pomoči odraslih naučili risati dinozavre po korakih ...
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Vsa človeška bitja so hkrati sanjska bitja. Sanjanje druži človeštvo.

Jack Kerouac