Najnovejša študija je razkrila, zakaj imajo kiti in delfini človekom podobne vzorce obnašanja

Najnovejša študija je razkrila, zakaj imajo kiti in delfini človekom podobne vzorce obnašanja

25.10.2017 | Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik
"Zahvaljujoč njihovim velikim možganom."


Ni nenavadno, da tudi živalske vrste ustvarjajo človeku podobne medsebojne družbene odnose in vzorce obnašanja.


Tudi kiti in delfini živijo v tesnih družbenih skupinah, razvijejo kompleksne medsebojne odnose ter komunicirajo med seboj v regionalnih narečjih.
 
Kit glavač
Nova znanstvena študija pa razkriva, da so kompleksni družbeni odnosi v kulturi morskih sesalcev pogojeni z velikostjo možganov. Kiti glavači so, kot zanimivost, lastniki največjih možganov na svetu.


V raziskavi so sodelovali znanstveni raziskovalci z različnih univerz; Univerza Manchester, Univerza British Columbia, Londonska šola ekonomije in politične znanosti in Univerza Stanford.


Ko so zapisali sodelujoči raziskovalci Kieran C. R. Fox, Michael Muthukrishna in Susanne Shultz, encefalizacija oz. razširitev možganov podpira različne zmožnosti sofisticiranega družbenega obnašanja, razvoja jezika, skupnih ciljev, učenja, empatije, sprejemanja odločitev, ...


Vse te zmožnosti spodbujajo in stabilizirajo kooperativne družbene interakcije. Velikost možganov morskih sesalcev povečuje njihove kognitivne sposobnosti, to so zmožnosti učenja in uporabe različnih vedenjskih strategij, ki so potrebne pri izzivih družbenega življenja.


Čeprav večina kitov za razliko od delfinov ne plava v skupinah (med njimi so lahko tisoči kilometrov), nekateri pa so samotarji, s pomočjo eholokacije in vokalizacije komunicirajo s prijatelji na drugem koncu oceana.


Gre za prvo študijo, katere rezultat je velika zbirka podatkov o povezavi velikosti možganov morskih sesalcev in njihovem družbenem vedenju. Ekipa znanstvenikov je študijo opravila na vzorcu 90ih različnih vrst kitov, delfinov in pliskavk.


Odkrili so, da imajo morski sesalci med seboj sofisticirane socialne stike in so izrazito družabna bitja, pripravljena sodelovanja z drugimi pripadniki njihove vrste. Vzorci obnašanja so podobni nekaterim človeškim vzorcem obnašanja.


Študija je potrdila, da so te družbene in kulturne karakteristike povezane z velikostjo možganov.


Človeškemu obnašanju podobne sledi pri morskih sesalcih so med drugim:

- kompleksni zavezniški odnosi: skupno delo za obojestransko korist
- družbeni prenos lovskih tehnik: učenje lova in uporaba 'orodij' pri skupnem lovu. Kiti grbavci in kiti ubijalci - orke, se poslužujejo tudi skupinskega lova.
- kompleksna komunikacija in regionalna narečja
- posebno sodelovanje z drugimi živalskimi vrstami, tudi človekom
- skrb za mladiča, ki ni njihov
- družabne igre


Študija ni bila namenjena dokazovanju podobnosti med človeškim družbenim obnašanjem in vedenju morskih sesalcev, temveč so z njo dokazali, da so bogata družbena življenja in kognitivne sposobnosti morskih sesalcev pogojene z velikostjo njihovih možganov.


Vir: www.manchester.ac.uk


Več branja o kitih >>> Kiti, nežni velikani : ilustrirana knjiga o kitih







Ključne besede: kiti delfini Cetaceca morski sesalci kognitivne sposobnosti možgani encefalizacija vedenje obnašanje  



Poučna zgodba o prijateljstvu med deklico in kitom.Pravega prijatelja spoznaš v nesreči.
Oh, but what a beautiful and splendid teddy bear he used to be! On his chest was a special little heart that shone with a ruby red glow ...
Naj vas brezčasne modrosti vzpodbudijo k premisleku, samorefleksiji in zavedanju preteklosti, ki neopazno prehaja v sedanjost ...
Ta knjiga vam bo pokazala, kako biti v življenju srečnejši in kar je še pomembneje, kako izkoristiti to srečo, da bi postali uspešnejši.
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Prvi cilj je le iztočna točka za naslednjega.

John Dewey