Mit o napredku in izgubljena modrost

Mit o napredku in izgubljena modrost

21.10.2009 | Avtor: Anton Komat
"Paradoks je v tem, da smo programirani za kameno dobo, v rokah pa držimo namesto kija atomsko bombo"

Paradoks je v tem, da smo programirani za kameno dobo, v rokah pa držimo namesto kija atomsko bombo 
 
Sodobno civilizacijo še vedno žene Baconov izrek, da človek uresniči vse stvari, ki so mogoče. Vprašanje nadaljnjega uresničevanja te Baconove ambicije pomeni prvovrstno etično in moralno vprašanje današnjega tehnološko razvitega sveta. Dejstvo je, da človekove dejavnosti že precej časa ne temeljijo na boju za biološki obstanek človeške vrste. Toda P. B. Medawar piše, da je človek v bistvu velik amater, ki ga le bližina smrtne nevarnosti lahko preobrazi v profesionalca. Kaj je torej tisto, kar žene človeštvo na rob prepada, in kaj ga bo povrnilo na pot v varno prihodnost?

Ljudje vse bolj spoznavajo, da lahko znanost in tehnologija v povezavi s kapitalom povzročita pravo opustošenje, saj je njuna moč že povzročila apokaliptično razpoloženje med človeštvom. Perko nam v svojih delih govori o mitu napredka, ki nas je zasužnjil.

Toda ali se resnično počutimo srečnejše in bolj razvite? Danes je znana resnica, da med občutkom sreče in napredkom obstaja negativna povezava. Hitrejši napredek ne osrečuje človeka,  saj visoka pričakovanja, ki niso izpolnjena, vodijo k stanju "nesrečnega".

Bolna, nikoli zadovoljena narcisoidna kultura Stvari, ki temelji na pohlepu in sebičnosti, človeku res ne more prinesti sreče. Sreče in ljubezni nikakor ne more nadomestiti zgolj materialno imetje.
 
Danes je vse bolj očitno, da prava eksplozija informacij povzroča predvsem eksplozijo nevednosti. Zadeva je naravnost paradoksalna. Ob vseh gorah znanja in poplavi podatkov nismo sposobni rešiti niti enega od velikih okoljskih problemov na planetu. še vedno velja, da kolektivno zavest človeštva lahko premakne le šok kot posledica kake katastrofe, ki bi (smo) jo sami zakuhali. Spomnimo se na Černobil!

Na splošno pa velja neko lažno tiho upanje in sprenevedanje ignorantske večine, da se usodni scenariji le ne bodo uresničili. Ta slepa vera v predvidljivost naravnih dogodkov in vsemogočnost sodobne tehnologije je lahko izjemno nevarna predvsem zato, ker je več kot naivna.

Človek veliki amater! Zaradi nepoznavanja temeljnih pojavov življenja in procesov planetarnega ekosistema se lahko človekove orgije na Zemlji za človeško vrsto usodno končajo, tudi z izumrtjem vrste. Kam se je torej izgubila modrost?

Modrost je vsekakor najdragocenejša kategorija človeškega duha, saj je njena količina zelo omejena. Zavedati se moramo, da informacija še ne pomeni znanja in da znanje še ne pomeni modrosti. Že stari rokodelski rek pravi: "Sedemkrat odmeri, preden odžagaš!" Antika pozna rek Quod dubitas ne feceris! (Če dvomiš, ne stori). Paradoks je v tem, kot je zapisal Otto Koenig, da smo programirani za kameno dobo, v rokah pa držimo namesto kija atomsko bombo.
 
Tako se praviloma dogaja, da se smeši konzervativnost odpora proti tveganim novim tehnologijam, toda prav zmerna konzervativnost je danes bolj potrebna kot kdaj koli prej. Trezen konzervativizem je nekakšna zavestna zavora, ki venomer opozarja pred prenagljenimi in nepretehtanimi odločitvami, katerih posledic ne znamo predvideti. Modrost daje vedno prednost praktičnemu umu pred teoretičnim. Moder človek je predvsem izvedenec  v praktičnih, življenjskih in moralnih vprašanjih. Sposobnost modrega odločanja je značilna za življenjsko izkušene ljudi, praviloma starejše in ima zato vselej pridih konzervatizma.

V sedanjosti pa se nespametne odločitve kar vrstijo, saj je modrost usodno zapostavljena kategorija človekovega duha. Sodobna civilizacija tone v poplavi informacij, premoremo znanje, ki pa ne zmore odgovoriti na ključna vprašanja naše sedanjosti, in nimamo prav nič modrosti, ki bi nas lahko zanesljivo popeljala v varnejšo prihodnost. Prav pomanjkanje vsake modrosti je ob svetovnih morijah in mori atomske kataklizme v tem stoletju povzročilo doslej največjo nevarnost za obstanek civilizacije.

Fred Hoyle je zapisal: "Verjetnost pojava življenja na Zemlji je enaka verjetnosti, da zračni vrtinec nad smetiščem sestavi letalo iz odpadkov!"

Pravoverni znanstveniki so tako vse bolj podobni ribam v akvariju, ki s slepo zaganjajo v njegove steklene stene. Smo iz snovi, ki izvira iz sredine zvezd, toda večno se bomo spraševali: "Kdo je po nebu razmestil luči?"
Notranjega osebnega izkustva znanost nikoli ne bo zmogla preveriti, prav tako ne bo sposobna objektivizirati človekove vizije stvarstva, kajti

Človek je umetnik vizije in ne tehnolog smrti.

Objektivnosti znanosti je konec.
 
(Odlomki  iz knjige: Nespametni bodo žejni) 

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Anton Komat ekologija napredek kamena doba nuklearna doba človeška vrsta atomska bomba 



S pomočjo organskega vrtnarjenja si lahko pridelamo zdravo zelenjavo in sadje na naraven način.Priročnik za sonaravno eko vrtnarjenje.
Igrive, vzpodbudne in prijazne pesmice spremljajo tople, domiselne, izvirne ilustracije.
Vse okoliščine, 'usoda' in 'sreča' so zunanje in če jih človek ne more vedno spremeniti, jih lahko vedno premaga.
Ta knjiga vam bo pokazala, kako biti v življenju srečnejši in kar je še pomembneje, kako izkoristiti to srečo, da bi postali uspešnejši.
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
O čemer lahko sanjaš, lahko tudi uresničiš!

(Walt Disney)