Lovci na semena

Lovci na semena

24.10.2011 | Avtor: Anton Komat
"Poljščine, sadje in zelenjava v današnji prehrani izvirajo iz divjih rastlin, ki so bile kultivirane v davnini. Prvotni kmetovalci so izbirali in sejali semena rastlin z zaželenimi lastnostmi, kot so visok pridelek, odpornost proti škodljivcem, klimatskim stresom in boleznim. Kmetje so vzgojili sto tisoče različnih sort (varietet), od katerih je imela vsaka značilen dedni material. Še dandanes ohranjenim pravimo tudi tradicionalne ali historične varietete. Nekateri vzgojitelji so na območji primarnih rastišč nadaljevali vzgojo starih varietet do današnjih dni. "
Genska poenotenost kulturnih rastlin sicer povečuje pridelek, toda katastrofično povečuje občutljivost prav vsake rastline

Poljščine, sadje in zelenjava v današnji prehrani izvirajo iz divjih rastlin, ki so bile kultivirane v davnini. Prvotni kmetovalci so izbirali in sejali semena rastlin z zaželenimi lastnostmi, kot so visok pridelek, odpornost proti škodljivcem, klimatskim stresom in boleznim. Kmetje so vzgojili sto tisoče različnih sort (varietet), od katerih je imela vsaka značilen dedni material. Še dandanes ohranjenim pravimo tudi tradicionalne ali historične varietete. Nekateri vzgojitelji so na območji primarnih rastišč nadaljevali vzgojo starih varietet do današnjih dni.

Zaradi uničevanja okolja izginjajo naravna rastišča divjih prednikov koruze, pšenice in krompirja, ječmena in drugih vrst kulturnih rastlin. Tisto, kar ljudje imenujejo napredek - mogočne akumulacije, avtoceste, industrijsko kmetijstvo, urbanizacija - vse to so dejavnosti, ki v mnogočem ogrožajo naš nadaljnji obstoj. Prividi in mit tehnološkega napredka nam uničujejo primarna rastišča rastlin, od katerih je v marsičem življenjsko odvisna usoda človeštva!

Ironija je v tem, da se je izguba genske pestrosti pričela prav z zeleno revolucijo v šestdesetih letih. Z najboljšimi željami so strokovnjaki razvili nova čudežna semena, kar je povzročilo ob podpori kemičnih gnojil izjemno povečanje pridelka, najbolj pri rižu in pšenici. Toda čudežna semena nikakor niso bila popolna!
 
Odpornejši insekti in virusni mutanti so hitro premagali gensko odpornost novih hibridov. To je pognalo raziskovalce v lov za geni. Do sedaj jim je to uspevalo. Toda naravna rastišča divjih prednikov in historičnih varietet nezadržno propadajo in izginjajo. Na njihovih mestih pa se širijo gensko degenarirani klovni kulturnih rastlin!

Leta 1959 so v šrilanki gojili še 2000 tradicionalnih varietet riža. Danes je na teh področjih najti le še 5 osnovnih sort. V Indiji je pridelava riža slonela na 30 000 varietetah riža, danes že 75 % celotne predelave temelji na manj kot 10 sortah. Današnji svetovni trendi k obsežnim momokulturam z le nekaj sortami v pridelavi so izjemno rizični.

To trdi tudi Garrison Wilkes, profesor biologije na univerzi Massachussets, vodilna svetovna avtoriteta na področju genske erozije, ko pravi:
" Izginjanje lokalnih historičnih varietet in njihovo nadomeščanje z novimi hibridi je enako odstranjevanju kamnov iz temeljev hiše in njihovi uporabi za popravilo strehe te iste hiše! "

Ob sedanjih trendih bo v naslednjih 50 letih izumrlo vsaj 60 000 rastlinskih vrst, četrtina vseh na planetu. Toda ne pozabimo, da na svetu ni bilo še nikoli toliko lačnih ust! Ko so ljudje pričeli kultivacijo rastlin, pred nekako 10 000 leti, je celotno svetovno prebivalstvo štelo okrog 4 milijone ljudi. Danes se toliko ljudi rodi vsakih 10 dni. Če se bo rast svetovnega prebivalstva nadaljevala s tako noro hitrostjo, bomo morali za prehrano svetovnega prebivalstva od leta 2000 do leta 1020 pridelati toliko hrane kot v zadnjih 10 000 letih.

Ključ za prehrano ljudi pa tiči v divjih rastlinah in historičnih varietetah! V vsakem semenu tiči genom organizma, ki je potreboval za svojo evolucijo več milijonov let. Čudežna spirala DNA določa odpornost rastline proti rastlinojedom, boleznim, suši in podobnim naravnim silam. Genom rastline določa njen okus, obliko in njene prehrambene kvalitete.

Gene Saari, znanstvenik iz International Maize and Wheat Improvement Center iz El Batana v Mehiki, je ugotovil:

"Geni iz divjih vrst in starih varietet imajo neprecenljivo vrednost za žlahtnitelje, ki žele vzgojiti naravno odporne sorte kulturnih rastlin. Poglavitni problem je v tem, da stare varietete izginjajo najmanj s hitrostjo, s katero kmetje na svoje površine uvajajo nove hibride"

Industrijsko kmetovanja temelji na novih varietetah, ki zagotavljajo največji pridelek in obenem zadovoljujejo trg. V današnji pridelavi pa je le nekaj varitetet vsake vrste kulturnih rastlin. Ob razvoju teh pa semenarski koncerni stavijo le na količino pridelka in računajo, da bo znižano odpornost proti škodljivcem in boleznim rešilo kemično posredovanje s pesticidi.

S tem pa je pot v katastrofo široko odprta!

Direktor ameriškega National Seed Storage laboratory (Laboratorij ameriške semenske banke), Steve Eberhard, pravi:
" Nihče ne ve, kdaj lahko škodljivec mutira in tako ogrozi ves naš pridelek. Nihče od Američanov si danes ne more več niti predstavljati kako blizu pravi katastrofi smo bili leta 1970. Če danes zvemo, da se je pojavil nov škodljivec na koruzi, recimo na Kitajskem, naši strokovnjaki lahko ukrepajo, še preden bi bil ogrožen pridelek v ZDA".

Semena morajo ohraniti svojo vitalnost, zato jih periodično zasajajo. Nekatera med njimi hranijo v parah tekočega dušika pri - 196°C in ta se lahko ohranijo stoletja. Mnogo varietet, ki jih hranijo v tem centru, je že zdavnaj izginilo iz naravnih rastišč.
Mnogo držav pa se že zaveda izrednega pomena genske pestrosti, in so že zaprle svoje meje za lovce na semena. Lovci na semena so namreč zelo dejavni!

Slovenija ima izjemno pestre historične varietete kulturnih rastlin, in če tega bogastva ne bomo znali zavarovati, nam ga bodo kaj kmalu odnesli čez meje. Pravzaprav nam ga že odnašajo, le da naši "odgovorni" tega še opazijo ne. Medtem si bomo še sami dokončno in prav samomorilsko uničili vso pestrost historičnih sort. Čez čas, ko bomo od korporacij kupovali za velike denarje nazaj svoje ukradene gene, seveda preoblečene v embalažo najdonosnejših patentiranih hibridov, bomo gotovo drago plačevali svojo današnjo kratkovidnost in neumnost. Toda takrat bo prepozno!
Reševanje historičnih varietet je bistveno pripomoglo k njihovemu ohranjanju.

Mnogo rastlin pa je najbolj zavarovanih v njihovih prvotnih okoljih. Znane osebnosti in zavzeti okoljski aktivisti se bore za ohranitev deževnih gozdov, za zavarovanje pand ali snežnih leopardov. Toda kdo sploh omenja neugleden, plevelu podoben divji krompir ali droben divji riž? Katera znana osebnost ali okoljsko gibanje je sprožilo kampanjo za ohranitev primarnih rastišč in zavarovanje genske pestrosti tradicionalnih nacionalnih varietet?

Izguba naravne genske pestrosti organizmov se imenuje genska erozija. Ocenjuje se, da bo do sredine naslednjega stoletja uničena četrtina od 250 000 znanih rastlinskih vrst. Razlogi so poznani: izumrle rastline bodo žrtve izginevanja gozda, uvajanja monokultur, pretirane paše, projektov za preurejanje voda, kot sta namakanje in osuševanje, ter urbanizacije. Znanost pa je do danes analizirala vsega 2 % vseh rastlinskih vrst. Dogaja se torej vandalsko uničevanje zakladov iz evolucijske delavnice!

Naše kratko potovanje lahko zaključimo v jugovzhodni Turčiji, tam blizu, kjer naj bi bil biblični rajski vrt. To mistično področje obkrožata reki Evfrat in Tigris. Biblični Adam je bil izgnan iz raja z božjimi besedami: "... bodi prekleta zemlja zaradi tebe. V trudu se boš živil od nje vse dni svojega življenja. Trnje in osat ti bo rodila, in vendar boš moral poljsko zelišče jesti."
Spet tu nekje, če sledimo sumerskem Epu o Gilgamešu je legendarni Utnapištim pristal po vesoljnem potopu s svojo barko na gori Nisir.

Bogovi so ga posvarili in mu zapovedali:

" Podri svojo hišo, zgradi si ladjo,
pusti bogastvo, pobrigaj se za življenje,
sovraži premoženje, reši življenje!
Spravi v ladjo vsakovrstno živo seme! "

Sedmi dan po sončnem zahodu je bila ladja gotova in potem je Bog Enki, nadzornik nebeških zapornic, opravil svojo nalogo in sprožil vesoljni potop.
Medrečje je tudi eno od področij, kjer je človek prvič pričel uresničevati drzno zamisel o kultivaciji divjih rastlin. Čeprav je gozd že davno izginil in je hribovje ogolelo in prst izprana, pa lovci semen še dandanes najdejo tam obilje varietet divje pšenice in divjega ječmena na njihovih primarnih rastiščih. Toda ne za dolgo! Tem področjem grozi ponovni vesoljni potop. Tokrat ga bo povzročil človek sam!

Turčija pripravlja v začetku 21. stoletja program 21 orjaških jezov na Evratu in Tigrisu. Dežela med rekama bo ponovno ozelenela, namakalna površina bo enaka površini Nizozemske in Belgije skupaj.

Toda rajski vrt bo takrat izgubljen za vedno! Kdo bo tiste dni "spravil v ladjo vsakovrstno živo seme"?

Rastline so osnova za človekovo življenje in preživetje. Ohranjanje njihove raznolikosti je strateška podlaga za varno prihodnost človeštva. Ohranjanje historične pestrosti tudi naših slovenskih sort pomeni ohranjanje kulturne dediščine Slovencev.

Historične sorte v Sloveniji so prav tako del naše dediščine kakor naš jezik, zgodovinski spomin, arheološke ostaline ali umetnost. Poleg vsega so to živa bitja, ki so bivala z nami in ob nas, nas hranila, oblačila in zdravila! Semena preživetja smo prejeli od naših očetov in dolžni smo jih ohraniti za naše otroke.

V semenih sedanjosti tiče odgovori na vsa vprašanja naše prihodnosti!

(Odlomki iz knjige: Nespametni bodo žejni)

>>  Več knjig o ekologiji in varstvu okolja > Ekologija

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju


Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Anton Komat  ekologija  semena  gensko spremenjeni organizmi  sorte  varietete  biotska raznovrstnost  avtohtone sorte  industrijsko kmetijstvo  urbanizacija  kemična gnojila 



Skozi knjigo se bomo sprehodili skozi značilnosti pisanja kode HTML, oblikovanja spletnih strani s pomočjo kode CSS kot se tudi posvetili primerom, ki nam bodo služili za izhodišče pri prikazu rešitev.
Ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi
2 knjigi: 1. Kneippova domača lekarna, avtor Sebastian Kneipp & 2. Prehrana in zdravje, avtor Rudolf Steiner
Ta drobna knjiga bo mnoge izmed vas pripeljala do pravilnih in naravnih poti življenja ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Ne moremo živeti samo zase. Tisoče vlaken nas povezuje s sočlovekom; in po teh vlaknih tečejo naša dejanja proč, kot vzroki in se k nam vračajo, kot posledice.

Herman Melville