Krt

15.10.2017 | Avtor: Fran Erjavec
"Pod zemljo ima prav umetno izdelano hišo, namreč mehko nastlan kotliček, okoli katerega gresta dva rova ali dve poti druga nad drugo; iz gornjega rova se gre v hišo, iz te pa drži še ena pot navzdol na veliko cesto."

Krt

Doslej smo opisovali in opazovali samo živali po zemlji in nad zemljo, poglejmo enkrat malo pod zemljo. Tam doli kraljuje krt, zato jo tudi imenujemo »krtova dežela«.

Poglejmo danes v temno kraljestvo, kako po njem gospodari dosti ozmerjani in hudo zatirani krt. Dolžili so ga, in dolže ga še dandanes, da je zanikrn tihotapec, da grize korenine sadežem, ki morajo potem usahniti.

Če bi bilo to resnično, bi gotovo zaslužil hudodelec, da ga obsodimo na smrt. Vendar smo se že pri številnih živalih prepričali, da jih svet krivično sodi, zato tudi krta nočemo soditi prenaglo, preden se ne prepričamo na lastne oči, kaj je na stvari.

Najprej si obtoženca poglejmo. Kakih 5 palcev dolg trup je podoben valjarju, skoraj bi dejal, da je v plečih močnejši kakor zadaj, vratu ni videti, od krepkega tilnika se glava oži v precej dolg rilček.

Uhljev nima, tudi očes ni videti, ima ju pa vendar, le majhni sta in skriti v dlaki. Noge so kratke in šibke, da se nanje ne more dosti opirati, zlasti to velja za zadnje, in krt res ne hodi toliko po nogah, kolikor se pravzaprav plazi po izritih ceveh in hodnikih. Prednji nogi, čeprav kratki, sta vendarle močni, široki, lopatasti in na stran obrnjeni. Rep je kratek in tenek. Črna dlaka ni dolga, je pa gosta, bleščeča in se malo spreminja na modro.

Odprimo mu še gobček. Oho, kaj pa je to? Vsi zobje so ostri in koničasti kakor igle. Hm, hm, to bi bilo čudno, ko bi ta žival žrla korenine, kajti vse ostrozobe živali se preživljajo z mesom ali pa z drugimi malimi žuželkami in črvi. Da bi bil prav krt v tem drugačen — ni verjetno.

Ampak človek je že tak, da včasih raje verjame praznovernim in nevednim ljudem kakor lastnim očem. Torej ženimo stvar do kraja. Razparajmo ga ter mu poglejmo v želodec! Kar je pojedel, to se bo našlo v njem. Pa kaj najdemo? Nekaj mišje dlake, nekaj na pol prebavljenih črvov in hroščjih oklepov. Nedolžen je! Njegovi neumni obrekovalci so modrovali tako: »tukaj je več objedenih usahlih sadik, zasačili pa smo krta, tedaj tega ni kriv nihče drug kakor krt.

Križajmo ga!« Taki ljudje so tako kratke pameti, da ne premislijo, da so krta samo zato ujeli pri usahlih rastlinah, ker je tam hrustal bramorje in ogrce, ki so korenine izpodjedali. V praznem kozolcu ni vrabcev, temveč v polnem.

Če bi morda še kdo stresal z glavo, mu naredimo še en poskus. Denimo nekaj živih krtov v skrinjo, napolnjeno z zemljo, med zemljo jim zmešajmo sladkih sočnih korenin, bramorjev, žab, črvov, ogrcev in zrezanega mesa. Krti kmalu začno riti, za črvi, ogrci, žabami in mesom v kratkem ni sledu ne tiru, vse so požrli, korenja pa se nobeden ni dotaknil.

Če jim hitro ne damo spet jesti, se bodo začeli klati in žreti med seboj in zadnji bo tudi hitro od lakote poginil. Ni je skoraj tako požrešne živali, krt namreč vsak dan poje toliko, kolikor sam tehta, vendar rastline ne povoha.

Mislim, da bo zdaj vsak prepričan, da krt ni naš sovražnik, ampak prijatelj. Ni torej pametno krta na vse kriplje preganjati. Res je, da rije po zemlji in da po travnikih dela nevšečne krtine. Ampak treba je pomisliti, da tako rahljanje zemlji na škoduje, krtine pa z grabljami poravnaj in bo vse prav. Toliko se sme reči, da se škoda ne da primerjati s koristjo, ki jo imamo od krta. Le po vrtovih je zaradi nenehnega ritja siten.

Krt ima neizrečeno dober nos in tenek sluh, je tudi nenavadno uren, posebno pod zemljo, pa celo na zemlji ga človek težko dohaja; če je treba, tudi plava čez široko reko. Največji mojster pa je v vrtanju in kopanju. Z rilcem rahlja zemljo, z lopatastima prednjima nogama koplje, z glavo in tilnikom pa peha prst pred seboj, dokler je ne izmeče kvišku v podobi krtine.

Pod zemljo ima prav umetno izdelano hišo, namreč mehko nastlan kotliček, okoli katerega gresta dva rova ali dve poti druga nad drugo; iz gornjega rova se gre v hišo, iz te pa drži še ena pot navzdol na veliko cesto.

Prva dva okrogla rova sta med seboj v zvezi z več potmi in od velike ceste so razpeljane manjše na vse strani, po njih hodi krt na lov in se po lovu spet vrača domov. V hišo hodi skozi zgornja vrata, iz hiše pa skozi spodnja. Blizu hiše ima nekje tudi vodo, kamor hodi pit; če ni v sosedstvu kake mlake, si sam naredi kapnico, kamor se voda zbira.

Krtica ima posebno hišo, kjer na mehki postelji skoti 3 — 5 mladih krtičkov, ki niso večji od boba; oba, samec in samica, skrbita zanje ter jim prinašata hrano. V nevarnosti jih krtica skriva in prenaša v gobcu.

Krt je ponoči bolj delaven kakor podnevi, pozimi ravno tako kakor poleti. Sovražnikov ima dosti med pticami in med četveronogimi živalmi.

V južni Afriki živi krt, ki ima posebno lepo bleščečo dlako, ki se iz zelene barve preliva v zlato, zato mu tudi pravijo zlati krt.

Sorodni članki:
Jež
Žaba
Fazan

Ključne besede: Krt Fran Erjavec živali narava proza slovenski književniki pod zemljo krtine 



Kratek, jasen, uspešen načrt s pravili, pojasnili in predlogi - sugestijami za izboljšanje vašega življenja.
Spoznajte drobceno kresničko Sijo in njeno prijateljico, pikapolonico Lili!
Le kaj se je zgodilo? Dragi mladi bralec, več ti bo povedala kar tale mala zgodbica ...
Ta knjiga vam bo pokazala, kako biti v življenju srečnejši in kar je še pomembneje, kako izkoristiti to srečo, da bi postali uspešnejši.
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Uspeli boste, če se nikoli ne boste predali. Ko vam je najtežje, poskusite še enkrat.

(Jeff Keller)