Kratka zgodovina koledarja

Kratka zgodovina koledarja

27.11.2017 | Avtor: | Dušica Kunaver
"Koliko računanja, koliko truda, koliko zmot, koliko popravkov, koliko tisočletij prizadevanj je človeštvo vložilo v računanje koledarja! Beseda koledar izhaja iz latinske besede »calare« - klicati. Prvega dne vsakega meseca so namreč Rimljani imenovali »calende«, to je bil v Rimu dan, ko so z glasnimi klici glasniki oznanjali, da je prišel dan, ko so prebivalci mesta morali plačati davke. "
Že v pradavnini si je človek poskušal meriti čas in pri tem sledil naravi, ki je čas razdelila na dan in noč in na letne čase.

Ko je davni lovec in nabiralec semen postal poljedelec, je zanj merjenje časa postalo življenjsko pomembno znanje. Poskušal si je pomagati z opazovanjem gibanja Sonca in Lune. Približno v tridesetih dneh zvrsti Luna vse svoje tri oblike: prvi krajec, zadnji krajec in polna luna ali mlaj.
Babilonci so oblikovali sedem dni v en teden – toliko približno traja ena lunina mena, vendar so se jim ob koncu meseca že kazale razlike, ker je lunin mesec v resnici daljši kot štirje tedni po sedem dni.

Egipčani so delili mesece na trikrat po deset dni, a so tudi imeli težave s koledarjem, dokler jim ni uspelo izračunati sončnega leta. Po njihovih izračunih naj bi sončno leto trajalo 365 dni. To število dni so razdelili na dvanajst mesecev po trideset dni. Pet preostalih dni so dodali ob koncu leta, a izkazalo se je, da tudi ta koledar ni točen. Vsako leto jim je četrtina dneva ostala preveč, zato so poleg sončnega leta upoštevali še lunino leto, predvsem zaradi verskih praznikov. To dvojno štetje pri verskih praznikih velja še danes (npr. veliko noč določa lunin koledar).

Egipčanski zvezdoslovec Ptolemej je končno razdelil dan na 24 ur in ure na 60 minut, a pri tem napačno trdil, da se Sonce vrti okrog Zemlje. To njegovo zmoto je že v tretjem stoletju pred našim štetjem popravil Asristarh z otoka Samosa, vendar je srednjeveška Evropa to njegovo trditev spregledala.

Rimljani so sprva upoštevali lunine mene za osnovo svojemu koledarju. Romulovo leto je štelo deset mesecev, kralj Numa, ki je živel v 6. stoletju pred našim štetjem, pa je uvedel 12 mesecev. Rimsko leto se je začelo s 1.marcem, z nastopom pomladi.

Zmedi s koledarjem je naredil konec rimski vojskovodja Julij Cezar, leta 46. pr. n. št. Koledar, ki je bil izdelan po njegovem ukazu, jemlje za osnovo sončno leto, dolgo 365 dni in 5 ur. Tako smo dobili leto z enakim številom mesecev in dni, kot ga imamo danes.

Leto 46 pr.n.št., ko je bila izvedena Cezarjeva »koledarska« reforma, je dobilo ime »leto zmede«, saj je to leto štelo 445 dni. To leto je premostilo vse koledarske napake in razlike, ki so se nabrale v teku stoletij do tedaj.

Koledar, ki ga je uveljavil Julij Cezar, se še danes imenuje julijanski koledar in sedmi mesec v letu ima ime po Juliju Cezarju - julij. Julijanski koledar je sprejela vsa Evropa. Čas pa je pokazal, da tudi julijanski koledar ni povsem točen. Natančni izračuni so zmerili trajanje leta na 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund.

V času vladanja papeža Gregorja XII (1572 – 1585) je koledarsko leto že za deset dni zaostajalo za sončnim letom. Tako velike razlike so se od Cezarjevega časa nabrale v koledarju. Začetek pomladi, ki je bil po koledarju 21. marca je dejansko bil 11. marca. To razliko je papež Gregor izbrisal na tak način, da je leta 1582 črtal deset dni iz koledarja (5. oktobru je sledil 15. oktober).

Gregorjanski koledar so sprejele vse krščanske države, vendar so pravoslavne države čas praznikov obdržale po starem –še danes praznujejo praznike trinajst dni za katoliškim koledarjem.

Koliko računanja, koliko truda, koliko zmot, koliko popravkov, koliko tisočletij prizadevanj je človeštvo vložilo v računanje koledarja!
Beseda koledar izhaja iz latinske besede »calare« - klicati. Prvega dne vsakega meseca so namreč Rimljani imenovali »calende«, to je bil v Rimu dan, ko so z glasnimi klici glasniki oznanjali, da je prišel dan, ko so prebivalci mesta morali plačati davke. 
 
Kratka zgodovina koledarja


IMENA MESECEV


Imena mesecev so Rimljani imenovali po svojih bogovih in cesarjih ali pa po zaporedni številki. Mi, Slovenci, ki smo poljedeljsko ljudstvo, pa smo v imena mesecev vložili dogajanja na poljih, v gozdovih, na travnikih, v sadovnjakih in v vinogradih.

JANUAR - PROSINEC

Januar je dobil ime po rimskem bogu Janusu – bogu začetka in konca. Janus je imel dva obraza – z enim je gledal naprej v prihodnost, z drugim pa nazaj v preteklost. Ko so Rimljani začeli kako vojno, so odprli vrata Janusovega templja, ob koincu vojne pa so jih zaprli.
Slovensko ime prosinec »prosi proso«, saj je bil januar lačni zimski mesec, poln želja po prosu. Proso z obiljem svojih zrnc je davni simbol blaginje.

FEBRUAR –SVEČAN

V besedi februar se skriva rimski praznik očiščevanje »febra«. Pred prihodom novega leta se je bilo treba obredno »očistiti«. Rimljani so po starem koledarju začeli leto s 1.marcem. Februar, ki je bil poleg januarja naknadno dodan staremu rimskemu koledarju, je bil zadnji mesec v letu in tako zanj ni ostalo dovolj dni in je postal najkrajši mesec v letu.

Slovensko ime svečan povezujemo z besedo sveča – pa naj bo narejena iz voska ali iz ledu, za obe sveči je v mrzlem in temnem zimskem mesecu pravi čas.

MAREC –SUŠEC

Stari rimski koledar je začel leto s pomladjo. Prvi mesec v letu je bil zato marec. Bojeviti Rimljani so prvi mesec v letu posvetili bogu vojne Marsu.
Slovensko ime za marec je sušec in pomeni čas, ko zemlja pije snežnico, se začne sušiti in se pripravljati na pomladno rast.

APRIL –MALI TRAVEN

Latinska besed »aperire« pomeni odpreti. V aprilu se zemlja »odpira« v novo rast.
Tudi slovensko ime -mali traven – govori o mladem, novem, malem zelenju po gozdovih, travnikih in poljih.

MAJ –VELIKI TRAVEN

Maja je bila rimska boginja pomladi in rodovitnosti. Rimljani so jo počastili tudi tako, da so najlepšemu mesecu v letu dali njeno ime.
Tudi slovensko ime tega pomladnega meseca pomeni isto: bujno pomladno rast.

JUNIJ – ROŽNIK

Juniju je dala ime Junona, boginja neba, žena Jupitra, najvišjega rimskega boga. Z Jupitrom in Junono so Rimljani zamenjali Zeusa in Hero, ko so grške bogove kopirali in »preselili« na svoje ozemlje.

Slovensko ime rožnik označuje mesec, ko polja in travniki dehtijo od tisočerih rož.

JULIJ – MALI SRPAN

V juliju se je rodil rimski vojskovodja Julij Cezar, ki pa se ni ukvarjal le z vojnami. Med drugim je dal prenoviti stari rimski koledar. Novi, julijanski koledar, je imel dvanajst mesecev in je v Evropi veljal več kot 1500 let.
Za našega kmeta je visoko poletje čas žetve s srpom, od tod ime meseca v visokem poletju - mali srpan.

AVGUST - VELIKI SRPAN

Leta 27.pr.n.št. je prvi rimski cesar Octavianus,nečak Julija Cezarja, dovil od rimskega senata vzdevek – Augustus, kart pomeni Vzvišeni. Avgustov stric, Julij Cezar, ki je dal prenoviti stari rimski koledar, je ovekovečil svoje ime v sedmem mesecu koledarja. Tudi Avgust je hotel svoje ime videti v koledarju in še več kot to. Zahteval je, da ima tudi njegov mesec 31 dni, čeprav bi moral imeti 30 dni, ker ima po koledarskem redu vsak drugi mesec 31 dni.

V poljedeljski deželi, kot je naša, osmi mesec v letu pomeni čas velike žetve s srpom – veliki srpan.

SEPTEMBER – KIMOVEC

Septem v latinščini pomeni sedem. September je bil sedmi mesec po starem rimskem koledarju, ki je imel le deset mesecev in se je začel z marcem.
Slovenski kimovec je dobil ime po sadju, ki je v tem jesenskem mesecu zrelo in »kima« na vejah sadnega drevja.

OCTOBER – VINOTOK

Octo v latinščini pomeni osem. Po starem koledarju je bil oktober osmi mesec.
Za našega vinogradnika je vinotok mesec, ko »vino teče« v sode v času vesele trgatve.

NOVEMBER – LISTOPAD

Po startem rimskem koledarju je bil november deveti mesec. Beseda novem v latinščini pomeni devet.
Po našem koledarju je november enajsti mesec. Ime mu je listopad. To je čas, ko se narava pripravlja na zimsko spanje in listje pada z dreves.

DECEMBER -GRUDEN

Decem – v latinščini deset – deseti mesec po starem rimskem koledarju.
Naš kmet je zadnjem mesecu leta opazoval zemljo in videl, da pozimi
zaledenela v grude leži po polju – odtod ime gruden.

PREGOVORI O VREMENU

Če v prosincu ni snega,
Ga mali traven da.
Če svečana mačka na soncu leži,
V sušcu spet rada za peč pribeži.
Če se sušca da orati,
Bo treba v malem travnu jokati.
Če je majnika lepo,
je dobro za žito in za seno.
Če junija sonce pripeka
in vmes dežek rosi,
obilo zemlja rodi.
Če julija so hladni, mokri dnevi,
bodo prazni sodi, prazni hlevi.
Če se avgusta po gorah kadi,
kupi si kožuh za zimske dni.
Če zgodaj selijo se ptiči,
bo huda zima o božiči.
Če vinotoka mraz in burja brije,
Prosinca in svečana sonce sije.
Če listopada mokro zemljo sneg pokrije,
Bo malo prida za kmetije.
Če o božiču led visi od veje,
Se velika noč vsa v cvetju smeje.




Ključne besede: Dušica Kunaver koledar merjenje časa imena mesecev meseci rimski koledar gregorijanski koledar, 



Pravljica govori o mali deklici Sari, ki je živela v hišici ob morju. Po dedkovem pripovedovanju pa je prav v tej hišici pred davnimi leti živel deček Jan, ki je ob obali videl čisto pravo morsko deklico!
Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja.
Priročnik, s pomočjo katerega se bodo otroci ob pomoči odraslih naučili risati prevozna sredstva po korakih
Če imate smisel za oblikovanje, željo po 3D modeliranju in animiranju, potem si le vzemite čas in prelistajte knjigo. Gotovo boste našli nasvete, prikaz dela in še kaj, kar vam bo pomagalo vstopiti v 3D svet ...
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Vse izvira iz ljubezni in vse se vanjo vrača.

Jože Urbanija