Konfucij, veliki mislec

Konfucij, veliki mislec

26.02.2016 | Avtor: Živa Viviana Doria
"Zlato Pravilo rena je: Česar si ne želiš zase, tega ne stori drugemu."

Konfucij, ilustracija Živa Viviana Doria
KONFUCIJ je bil veliki kitajski modrec, spoštovan filozof, mislec in učitelj. Danes je svetovno znan zaradi svojih izrekov in modelov družbe, ki so definirali kitajsko družbo skoraj 2000 let.

Konfucij je poslovenjeno ime sicer latinskega imena Confucius. Najdemo ga tudi pod nekaj drugimi imeni. Konfucij je bil rojen kot Kong Qiu; Kong je bilo družinsko ime, Qiu njegovo lastno ime. Po kitajski tradiciji je  kasneje v obdobju odraslosti imenovan tudi z vljudnostnim imenom Zhongni. V kitajski literaturi ga najdemo še pod imenoma Kong Zi in Kong Fu Zi, ki pomenita mojster Kong. V 16. stoletju so jezuitski misionarji na Kitajskem to ime latinizirali v Confucius, in to je ime, ki se še danes uporablja po vsem svetu ter pod katerim ga poznamo tudi mi.

Konfucij (551 – 479 pr. n. št.) je bil rojen v provinci Lu, današnji Shandong. V tistem obdobju je na Kitajskem vladala dinastija Zhou, katere vladavina je trajala od 1027 pr. n. š. do 221 pr. n. š. V času dinastije Zhou je na Kitajskem prišlo do razcveta umetnosti in znanosti, zlasti filozofije.

Za časa njegovega življenja pa je bila Kitajska že v medsebojnih bitkah, tako kot kasneje srednjeveška Evropa. Različne province so med seboj tekmovale in se spopadale za moč. Konfucij je opazoval, kako morala in etika na Kitajskem izginjata, družba pada v kaos, aristokracija pa se obrača proč od tradicije dinastije Zhou. Ljudje so izgubili spoštovanje do vzpostavljenih norm in običajev kitajske družbe.

Konfucija je to dogajanje prizadelo, zato je stremel k ponovni  uveljavitvi zlate dobe Kitajske. Verjel je, da je njegovo poslanstvo vrniti Kitajsko k njeni pretekli slavi in moči. Dolga leta je preučeval starokitajska dela in modrosti ter zbiral in urejal klasične kitajske spise. Stare nauke kitajske tradicije je povezal v smiselni sistem, katerega je nato posredoval svojim učencem. Zaradi svoje karizme, razmišljanja in načina delovanja, je dobil mnogo podpornikov.

Konfucij je svoje, takrat sicer moške, učence učil kako postanejo kavalirji, gospodje. Njegova filozofija izobrazbe je temeljila na šestih spretnostih: obredi, glasba, lokostrelstvo, kočijaštvo, kaligrafija in matematika.
Uveljavil je več filozofskih konceptov, ki naj bi ohranjali kitajsko družbeno strukturo naslednji dve tisočletji: radodarnost, poštenost, spodobnost, modrost, popolnost, zvestoba, spoštovanje starejših.

Ena posebnih vrlin, ki jo mora vsak vzdrževati, je ljubezen in spoštovanje staršev ter prednikov. Vsa njegova načela temeljijo na etičnem principu, predvsem medsebojnih odnosih, zvestobi in spoštovanju. Temelj njegove družbene filozofije je ren, moralna osnova samooblikovanja ali ljubezni do drugega preko samoizobraževanja.

Zlato Pravilo rena je: Česar si ne želiš zase, tega ne stori drugemu.

Konfucij je ob svoji smrti verjel, da mu je spodletelo. Da na Kitajsko družbo in moralne vrednote ni imel velikega vpliva. Kar je paradoksalno, saj so njegove ideje zaživele, kot konfucianizem, 300 let po njegovi smrti. Pod vladavino dinastije Han, je konfucianizem postal glavni model misli, državna filozofija Kitajske in njenih regij za naslednji dve tisočletji. Razumeti moramo, da je bila za časa Konfucija, kitajska družba patrilinealna, to pomeni, da se je dedovalo izključno po moški, očetovi liniji. Na splošno je bila družba patriarhalna, ženske so bile moškemu podrejene. Konfucianizem, kot uradna državna filozofija, je konec doživel leta 1905.

Konfucij sicer ni zapisal veliko svojih filozofij, a njegova učenja kljub temu niso umrla z njim. Živela so po zaslugi učencev, ki jih je navdušil. 2500 let po smrti je Konfucij vplival na mnogo več ljudi, kot si lahko zamislimo. Milijoni verjamejo istim načelom kot on sam: trdo delo, izobrazba in možnost uspeha za vsakega človeka.

Danes je Konfucij ena najvplivnejših osebnosti, ki je kadarkoli živela, vse od antike, pa do današnjega dne. Njegova zapuščina je pomembna tudi za sodobnega človeka, kajti  vsak človek se lahko s samoizobraževanjem in samooblikovanjem izboljša, lahko ustvari svojo nrav, ustvari svojo prihodnost.


Preberite knjigo Konfucijevih mislih in izrekov >> Misli in izreki / Konfucij

Konfucijeve misli in izreki so brezčasne modrosti za vsak dan, ob katerih bi si vsakdo moral vzeti minuto ali dve za razmislek in samooblikovanje.


(c) Ilustracija: Živa Viviana Doria


Ključne besede: Konfucij Confucius kitajski filozofi antika Kitajska konfucianizem misli življenje biografija ilustracije Živa Viviana Doria 



Pravljica o puhastem medvedku, beli zimi in božični skrivnosti ...
Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ...
Psička Pia se zelo rada sprehaja po gozdu. Poleg gozdnih živalic se med visokimi drevesi skriva nekaj, kar naravnost obožuje: sočni gozdni sadeži!
Knjiga, v kateri živi sedem čarobnih pravljic.
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Najvišje spleza tisti, ki pri plezanju pomaga drugim.

(Georg Matthew Adams)