Kitolov

Kitolov

27.04.2017 | Avtor: | Ana Hace
"Kitolov je krut in nepotreben, saj lahko danes vse produkte pridobljene s kitolovom nadomestimo. Ali lahko civilizirana družba tolerira brezobzirno pobijanje teh veličastnih živali in v prihodnosti celo dopusti njihovo izumrtje? "
Začetki kitolova segajo v 9. stoletje, ko se je v Biskajskem zalivu v Španiji pričel velikopotezni kitolov. Tako imenovan aboriginski lov, pa je potekal že prej. Komercialni kitolov se je začel v 19. stoletju. Prva kitolovka preurejena v tovarno na vodi se je podala na plovbo v letu 1925.

Industrija kitolova se je hitro razcvetela in na rob izumrtja privedla kar nekaj vrst kitov. Samice namreč skotijo po enega mladiča za katerega nato skrbijo nekaj let (odvisno od vrste kitov in tudi drugih faktorjev), zato se populacije obnavljajo počasi.

Leta 1946 je bila v okviru mednarodne konvencije za regulacijo kitolova vzpostavljena mednarodna kitolovna komisija (IWC – Interntional Whaling Commission), ki naj bi spremljala in nadzorovala kitolov po svetu ter uvedla ustrezne ukrepe za zavarovanje in zaščito kitov, kot so zavarovana območja, popolna prepoved lova na nekatere vrste ter matere z mladiči, omejitev ulova za druge vrste ...

Moratorij komercialnega kitolova, ki je bil sprejet leta 1982 je stopil v veljavo šele leta 1986. Kljub temu je bilo v 20. stoletju ubitih preko 2 milijona kitov, kitolov pa se nadaljuje tudi danes. Norveška, Islandija in Japonska moratorija ne podpirajo ter nadaljujejo s kitolovom na podlagi posebnih dovoljenj izdanih za tako imenovan »znanstveni kitolov«. Danska, ZDA, Rusija ter Grenadini in Sveti Vincent (karibska otoka) imajo dovoljenje za izvajanje aboriginskega lova.

Kitolov je prisoten tudi izven nadzora IWC (na primer v Kanadi), zato je kljub moratoriju, obstanek najbolj ogroženih vrst še vedno pod vprašajem. Vsako leto potekajo srečanja IWCja, kjer države članice glasujejo o ohranitvi memoranduma ter potekajo pogovori o zaščiti in stanju za posamezne vrste kitov, kvotah ulova in podobno.

Letos se je 60. srečanje odvijalo v Santiagu v Čilah, kjer je bil memorandum ponovno večinsko podprt kljub nasprotovanju že omenjenih držav. Kot polnopravna članica se je srečanja že drugič udeležila tudi Slovenija (včlanjena v letu 2006) ter ponosno podprla memorandum.
Zakaj je ubijanje kitov tako sporno?

Poleg že omenjenega počasnega obnavljanja vrst kitov je zelo sporno tudi samo ubijanje, saj human uboj kitov ne obstaja. Najpogostejša metoda uboja je s harpuno z eksplozivno glavo, ki se sproži v kitovem telesu.

Približno 20 cm velika rana, ki nastane harpuno se potroji, ko se sprožijo njeni kavlji. Kljub temu, kiti večinoma ne umrejo takoj, zato lovci sprožijo drugo harpuno ali uporabijo puške za sekundarni uboj, ki jih sčasoma pokonča. V povprečju naj bi kiti umirali približno 3-5 minut, vendar so znana poročila o umiranju nekaterih kitov tudi od 1-1.30h.

Hiter uboj je praktično nemogoče zagotoviti že zaradi dejstva, da je težavno točno zadeti premikajočo se žival s premikajoče se ladje. Večkrat so prisotni tudi slabi vremenski pogoji in z njimi slaba vidljivost. Zaradi prilagoditve na globoka potapljanja lahko kiti zmanjšajo metabolizem (zmanjšanjo pretok krvi v nekatere organe, upočasnijo dihanje).

Ta fiziološka prilagoditev onemogoča točno določitev časa smrti, zato so kiti lahko pri življenju še nekaj časa po uradni nastopitvi smrti.
Dr. Harry Lillie, ki je delal kot zdravnik na kitolovki je zapisal:

“If we can imagine a horse having two or three explosive spears stuck in its stomach and being made to pull a butcher’s truck through the streets of London while it pours blood into the gutter, we shall have an idea of the method of killing. The gunners themselves admit that if whales could scream, the industry would stop for nobody would be able to stand it.”

Kitolov je krut in nepotreben, saj lahko danes vse produkte pridobljene s kitolovom nadomestimo. Ali lahko civilizirana družba tolerira brezobzirno pobijanje teh veličastnih živali in v prihodnosti celo dopusti njihovo izumrtje?

Film >>> Kiti & kitolov 



(Članek je bil objavljen v ereviji Mavrični mesečnik)

Ključne besede: Ana Hace  Morigenos  kiti  kitov  kitolovka  industrija kitolova  morski sesalci  oceani  morje  varstvo živali 



Skozi knjigo se bomo sprehodili skozi značilnosti pisanja kode HTML, oblikovanja spletnih strani s pomočjo kode CSS kot se tudi posvetili primerom, ki nam bodo služili za izhodišče pri prikazu rešitev.
Modrin je letal preko zelenega travnika. Iskal je prav posebno rastlino. Taval je daleč naokoli, pa je ni našel.
Knjiga Blaginja prinaša ključna sporočila in razumevanja, ki ne bodo le ogrela tvojega srca, ampak tudi podžgala tvoje ambicije. * Ob knjigi 'Vedrina kot življenjska moč' se boste naučili, kako zelo dragocena je sreča.
Poučna zgodba o prijateljstvu med deklico in kitom.Pravega prijatelja spoznaš v nesreči.
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Amo, ergo sum. Ljubim, torej sem.

Jože Urbanija