Kemično kastrirani mačo, 1. del

Kemično kastrirani mačo, 1. del

25.03.2017 | Avtor: Anton Komat
"Tako npr. DDT deluje kot klasičen estrogenomimetik (povečuje estrogeni »ženski« učinek), njegov razgradnji produkt DDE pa kot androgeni blokator (znižuje nivo testosterona). Poplava »ženskega« v moškem je torej združena še z znižanjem že tako bornega preostanka hormonske »moškosti«. "
Človek natrosi vsako leto nad 6 milijonov ton pesticidov, dovolj za desetkratni pomor človeštva. Le 0,1% doseže »ciljnega škodljivca«, večina strupov slej kot prej konča na naših krožnikih in v naših kozarcih. Stroka in politika ukrepata le v primerih hudih nesreč, kar vodi v stanje, v katerem lahko problemi množičnega zastrupljanja ljudi in narave dosežejo katastrofalen obseg, še preden bomo to sploh zaznali.
Razkritje xenoestrogenega delovanja številnih sintetičnih kemikalij (pesticidov) nam je zadnje opozorilo, da je že resno ogrožena civilizacija in sam biološki obstoj človeške vrste.

Smrtni ples spermijev

Bil je dan izmed mnogih, ko je Niels Skakkebaek nemo zrl skozi okular svojega mikroskopa in opazoval dogajanje v živem vzorcu sperme moškega obolelega za rakom na modih. Niels je videl množico deformiranih spermijev, nekatere z dvema glavama, take z dvema repoma, pa take, ki repa sploh niso imeli. Gledal je spermije, ki so se v ponorelem plesu vrtinčili naokrog, velika večina spermijev pa je bila negibnih, mrtvih. Prizori iz objektnega stekelca so se mu vse pogosteje ponavljali, v desetinah in stotinah pregledanih vzorcev.

Tistega leta 1992 pa je Niels Skakkebaek, raziskovalec plodnosti s kopenhagenske univerze, vse bolj pričel povezovati dva na videz nepovezana podatka. Prvi je govoril, da je od leta 1938 do 1990 število spermijev moške populacije (spermcount) padlo za polovico, druga raziskava pa je govorila, da se je pogostnost raka mod na Danskem v letih od 1940 do 1980 potrojila.

Zamisel o tesni povezanosti obeh dogajanj ga je obsedla. Pregledal je preko 60 znanstvenih virov in ugotovil, da pri obeh primerih zanesljivo ne gre za genetske okvare, ker bi bil za to čas geneze obeh obolenj prekratek. Zaslutil je, da zlo prihaja iz okolja, in kmalu je dokazal, da zadaj stoji en sam hudo strupen in zahrbten vzrok, skupni povzročitelj obeh obolenj, sintetične kemikalije, ki imajo značaj hormonskih disruptorjev (HD) in so poimenovane xenoestrogeni.

Za HD ni varnih doz

Hormonski disruptorji (HD) niso klasični strupi, niti to niso tipične kancerogene snovi. Ne delujejo namreč po linearni logiki prevladujočega eksperimentalnega protokola, ki še vedno temelji na Paracelsusovem aksiomu, da večja doza strupa pomeni tudi njegov večji učinek. Delujejo ravno obratno, največji učinek imajo pri koncentracijah, ki so pogosto pod mejo detekcije najsodobnejše analitske kemije.
S tem HD nesporno dokazujejo, da zanje ni varnih doz, torej, da so vse »dopustne« in »še nenevarne« koncentracije navadna prevara in pragmatičen kompromis politike in kapitala. HD delujejo nelinearno in izjemno kompleksno, zato njihovo proučevanje zahteva popolnoma drugačen metodološki pristop. Ta nikakor ne sme biti determinističen, kajti prav uporabljene deterministične metode znanstvenega dela so vrsto let zamegljevale grozljiv problem.

Za verodostojno obravnavo tveganj HD je bilo torej potrebno postaviti popolnoma nov eksperimentalni protokol, izvesti revolucionarni znanstveni »salto mortale«, ki temelji na izdelavi verjetnostnih (probabilistic) modelov. Torej, adijo tolikokrat zlorabljeni determinizem!

Kemično kastriran mačo

Tarča delovanja HD je nevroendokrini sistem, natančneje biološki informacijski splet, ki regulira najvitalnejše procese razvoja in življenja organizmov. Vsak organizem poseduje učinkovito celularno »telefonijo«, na stotine vrst specializiranih celičnih receptorjev, ki nenehno sprejemajo številna hormonska sporočila iz hipotalamusa, preko hipofize do žlez z notranjim izločanjem (endokrine žleze).
 
Princip negativne povratne zveze (negative feedback), ki deluje v nevroendokrinem spletu pa zahteva tudi odgovor receptorskih celic na prejeto sporočilo. Celoten sistem deluje po principu ključa in ključavnice in ker so molekule hormonov bistveno manjše delujejo kot »ključi« (»ključavnice« so seveda receptorske celice). HD prevarajo receptorje, ki jih napačno prepoznajo kot hormonska sporočila in delujejo na dva načina, kot mimetiki ali kot blokatorji. V prvem primeru delujejo pospeševalno, v drugem pa zavirajoče na določene biološke funkcije organizma.

Tako npr. DDT deluje kot klasičen estrogenomimetik (povečuje estrogeni »ženski« učinek), njegov razgradnji produkt DDE pa kot androgeni blokator (znižuje nivo testosterona). Poplava »ženskega« v moškem je torej združena še z znižanjem že tako bornega preostanka hormonske »moškosti«.

Dogaja se torej podvojeni kemični udar po moški populaciji. Sodobni mačo se nam torej kar naenkrat prikaže le še kot privid nekdanje prvinske moškosti. Svojo biološko funkcijo in družbeno (tako propagirano mačistično) vlogo si lahko pokrpa in rešuje le še z izdatnimi injekcijami testosterona.

Kemikalije močnejše kot viagra

Poglejmo si še nekaj drugih sintetičnih kemikalij, ki poleg zloglasnega DDT-ja delujejo kot hormonski disruptorji. Večina njih je tudi t.i. POPs (Persistant Organic Chemicals), torej snovi, ki so izjemno obstojne v okolju. Znana je lista 12 najnevarnejših POPs, ducat umazanih (dirty dozen), ki obsega sledeče kemikalije: pesticide (aldrin, klordan, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, mirex, toxafen), industrijske kemikalije (heksaklorbenzen, PCB) in stranske produkte (dioksini, furani). Mednje torej spadajo dioksini (skupina 75 strupov) in PCB-ji (skupina 209 spojin).

Dioksini nastajajo kot stranski produkt, kemična smet, pri številnih procesih v kemični industriji (predvsem pri proizvodnji pesticidov, npr. v herbicidu 2,4D ga je kar 0,2%), v papirni industriji, pri gorenju fosilnih goriv in pri sežiganju odpadkov iz plastičnih mas (problematika manj varnih cenenih sežigalnic in domačega sežiganja plastike).

PCB- ji so pričeli svojo komercialno pot v elektrotehniki kot negorljiva hladilna tekočina v transformatorjih in kondenzatorjih, sledila je njihova množična uporaba kot sestavin maziv, hidravličnih tekočin, polirnih past, premazov za les, barvil in črnil. Zadnjo množično uporabo so doživeli v letih 1957 do 1971, ko so bili PCB-ji sestavina samokopirnega papirja, nadomestka nadležnega karbon papirja, ki je pregovorno urejenim tajnicam venomer packal lepo negovane prste. Za lepše roke so prejele smrtonosen strup!

Tretja velika zvezda svetovne disruptorske polucije je že omenjeni DDT, pri nas znameniti pantakan, ki smo ga v Sloveniji v »borbi proti razrednemu sovražniku« koloradskemu hrošču v treh desetletjih po drugi svetovni vojni potrosili na stotine ton ... Hrošč je kemično vojno preživel in postal popolnoma odporen, mi pa nosimo zdravstvene posledice brezglave kemične vojne še dandanes.

Za vse tri skupine strupov, torej za PCB-je, dioksine in DDT je značilna njihova velika obstojnost, visoka stopnja časovne akumulacije v maščobnih tkivih in prav neverjetna sposobnost biomagnifikacije skozi prehranjevalne splete življenja.

Meritve so pokazale, da v prehranjevalni verigi: voda-fitoplankton-zooplankton-nižji raki-male ribe-velike ribe-mesojedi (človek) stopnja biomagnifikacije doseže tudi več desetmilijonkratne vrednosti. Povedano drugače, če vse meritve strupov v vodi ali prsti pokažejo »še dopustne koncentracije« oz. »varne doze«, pa nam meritve v živih organizmih (ki se seveda ne izvajajo) govore neko drugo, dovolj zastrašujočo resnico.
Strupi se nahajajo v organizmih in se z njimi širijo skozi biosfero v prostoru in času. Zaradi teh lastnosti se lahko pojavijo kjerkoli in kadarkoli in to v kakršnihkoli koncentracijah. Spomnimo se le uvoženih »dioksinskih« piščancev, katerim so v krmo za boljši apetit belgijski rejci dodajali odpadna strojna olja, z dioksini seveda.

Kemični udar z HD lahko moški doživimo kjerkoli in kadarkoli in ko strupi enkrat udarijo, takrat nam ne more pomagati niti viagra.
Danes je stroka prepoznala vsaj 51 različnih sintetičnih kemikalij, ki delujejo kot HD. No, da ne boste mislili, da smo s prepovedjo uporabe DDT-ja in PCB-ja tudi izločili te kemikalije iz okolja. Poleg tega, da bodo še vrsto desetletij prisotni v živih organizmih in v okolju, pa naj dodam, da imamo danes v Sloveniji v prosti prodaji in neomejeni uporabi 5 pesticidov, ki so prepoznani kot HD prve skupine, torej najbolj nevarni po klasifikaciji EU.
Že 26.10. 2000 je namreč EU parlament sprejel resolucijo o snoveh, ki škodujejo hormonskemu sistemu ljudi in narave, ter potrdil listo HD osumljenih 553 sintetičnih kemikalij. EU parlament apelira na uporabo previdnostnega načela in odgovornost politike! Na listi je med 66 najbolj nevarnimi iz prve skupine tudi 5 »naših« pesticidov.

To so fungicidi: tiram, cineb in vinklozolin ter herbicidi: linuron in alaklor. Prevladal je kratkoročni privatni interes, ki je kot ponavadi tudi kratke pameti, kajti ob koncu bomo žrtve in bolniki vsi, tudi otroci tistih, ki »strokovno utemeljeno« še danes trdijo, da gre za popolnoma nenevarne snovi (v kolikor se držimo navodil uporabe).

(Se nadaljuje >>> Kemično kastrirani mačo, 2. del )

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju

(Članek je bil objavljen v ereviji Mavrični mesečnik)


Ključne besede: Anton Komat  ekologija  gensko spremenjena hrana  kemikalije  kemični bojevniki  kmetijstvo  pesticidi  vojna proti naravi  tehnološka orožja  zemlja  varstvo okolja  zastrupljanje okolja  fungicidi  herbicidi  insekticidi 



Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ...
Vesoljček Pi in njegove dogodivščine
Le kaj se je zgodilo? Dragi mladi bralec, več ti bo povedala kar tale mala zgodbica ...
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Človek je kot roman: do zadnje strani ne veš kako se bo roman končal. V nasprotnem primeru ga sploh ne bi bilo vredno prebrati.

Jevgenij Zamjatin