Drevo, drevo

01.01.1970 | Avtor: Federico Garcia Lorca



Drevo, drevo,


Drevo, drevo,
suho in zeleno.
Dekle zalega obraza
obira oljke.
Veter, ljubimec stolpov,
jo grabi za pas.

Mimo pridejo štirje jezdeci,
na andaluzijskih konjičih,
oblečeni v modro in zeleno,
v dolgih temnih plaščih.
»Pridi v Kordovo, dekle.«
Dekle jih ne posluša.

Mimo pridejo trije bikoborci,
vitki v bokih,
v oblekah barve pomaranče
in z meči iz starega srebra.
»Pridi v Seviljo, dekle.«
Dekle jih ne posluša.

Ko večer postane
rožnat, svetloba razpršena,
pride mimo mladenič,
z vrtnicami in mirtami lune.
»Pridi v Granado, dekle.«
In dekle ga ne posluša.

Dekle zalega obraza
še naprej obira oljke,
s sivo roko vetra,
z utesnjenim pasom.
Drevo, drevo,
suho in zeleno.



Ključne besede: Federico Garcia Lorca pesmi poezija poet pesnik drevo dekle Granada veter 



Vsak posameznik bi moral imeti vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in izobilju življenja.
Računalniški priročnik
Zgodba o karieri, o modri babici in diamantih na dvorišču
Pia always jumped to look for the blueberries, whether it was the summer, autumn or winter. But in autumn and winter there were no blueberries on the bushes ...
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
V vsaki zmagi je poraz, v vsakem porazu zmaga. Vztrajni zmagujejo.

(Italijanski pregovor)