Klepet

15.04.2012 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Klepet je lahkotna oblika pogovora brez kake izrecne ali celo zahtevne vsebine. Človek ga ne more jemati zares. Njegov pomen je predvsem družabnost in duševna sprostitev in spontano socialno učenje: pri klepetu človek pride do raznih novih informacij o svetu – večkrat napačnih – spoznava ljudi in preizkuša ob njih svoja stališča.

Avtor Anton Trstenjak in barve

10.02.2012 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Spoznanja in odkritja na področju psihologije barv so najvišji dosežek Antona Trstenjaka kot eksperimentalno psihološkega znanstvenika.
V širokem svetu so mu prinesla ugled, doma pa ostaja v barvni psihologiji prvi in največji.

Večerni sklep dneva

25.01.2012 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Kako se ljudje motijo, ko mislijo, da danes popravljajo zavožen včerajšnji dan in da bodo jutri nadomestili današnje zamude. Vsak trenutek gre sam zase dokončno v zgodovino kot nespremenljivo dejstvo, naslednji trenutek je že nova odprta možnost, ki pa izhaja tudi iz izkušnje prejšnjega. Zato je pomembno, da človek svojih dni ne vleče v mislih za sabo, ampak se navadi neposredno pred spanjem vsak dan zaokrožiti v celoto.

Telovadba

02.01.2012 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Človeško telo je mojstrovina spretnosti in moči, je umetnina lepote in skladnosti. Za nekatere od telesnih odlik ljudje bolj skrbijo, na primer za lepoto, druge pa pogosto zanemarjajo.

Pozaba - Sto domačih zdravil za dušo in telo

26.10.2011 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Kako radi potožimo, da smo pozabljivi, tukaj pa bomo govorili o pozabi kot nenadomestljivem "domačem zdravilu za dušo in telo". Spomin je predragocena duševna zmožnost, brez katere ne bi mogli živeti. Toda tudi pozabljanje je dragoceno; pomislite, kako bi živeli, če bi se nič od tega, kar se je z vami zgodilo in ste imeli v svoji zavesti od rojstva do danes, ne bi utopilo v pozabo.

Trpljenje

06.08.2011 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Bolečina je delež vsega živega, človekov neločljivi spremljevalec pa je tudi trpljenje. Antropohigiena torej nikakor ne sme mimo vprašanja o smislu bolečine in trpljenja.

Bolečina je predirljiv alarm, da je s telesom ali z duševnostjo nekaj narobe. Vedno je nezaželena in neprijetna, kakor je vsak alarm. Vsaka bolečina pa vsebuje tudi energetski naboj za reševanje iz zagate. Bolečina je torej nujno potreben naravni mehanizem za preživetje človeka ali živali.

Sloga

07.08.2011 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Sloga izvira predvsem iz zavestnega medsebojnega dopolnjevanja in iz ustvarjalnega preseganja spornih razlik, zgnetena pa je iz testa človeške zrelosti, solidarnosti in dobrote. Sloga tudi ni zunanja medsebojna odvisnost ali korist; dva gangsterja sta na videz zelo složna pri ropu, toda "barabe se spro na dveh točkah: za večji delež, ko si delijo plen, in ko drug drugega tlačijo v govno, da bi oprali sebe, ko so v škripcih", rad poudari psihiater Jakopič. Prav tako sloga ni navidezen pokopališki mir v družbenem sožitju pod prisilo političnega "bratstva" ali enotnost mase ljudi, ki so omamljeni z isto idejo.

Jok

02.08.2011 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Vsi smo izpostavljeni miselnosti, da bi morali biti vedno zadovoljni, srečni, lepi, mladi, bogati, zdravi, uspešni, ugledni, da bi morali samo uživati, živeti v blaginji, obilju ... Vse, kar je temu nasprotno, je kakor sramotno. Žalost in jok seveda tudi. Te splošne miselnosti se ne zavedamo jasno in tudi vgnezdi se predvsem v našo podzavest. Navzven jo izdajajo naša dejanja.

Glasba

03.04.2011 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Lepota, ki je v zvokih in njihovem sozvočju, v ritmu in melodiji, je človeškemu srcu ena najbolj izbranih sladic, mnogim ljudem pa skoraj glavna duhovna hrana. Glasba razveseljuje človeka in olepša njegove vesele trenutke, glasba mu pomaga preboleti najhujše žalosti, glasba ga opogumlja, glasba mu pomaga k zbranosti in ga tudi sama na sebi duhovno plemeniti.

Molk

19.03.2011 | Avtor: dr. Jože Ramovš

"Človeka uči, kar trdo molči." Ljudska izkušnja pozna vrednost molčanja tudi z nasprotne strani: od tistega, ki veliko govori, pa malo pametnega, se človek res ne nauči drugega kakor tega, kako ni pametno govoriti. Življenje, narava, pa tudi moder človek včasih trdovratno molčijo o bistvenih resnicah. Prav te bi moral človek najprej zvedeti. Toda pozor! Ko bi mu bilo z njimi mimogrede postreženo, bi mu šle skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven.