Delfini pri nas?

Delfini pri nas?

28.08.2017 | Avtor: Tilen Genov
"Morigenos – društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev je neprofitna nevladna organizacija, katere prva skrb so delfini v našem morju. »Morigenos« pomeni »rojen v morju«."

Tako je! V našem morju živijo tudi delfini! Tukaj prebiva le ena vrsta delfinov, velika pliskavka (Tursiops truncatus). Raziskovalci društva Morigenos te živali pri nas proučujejo in spremljajo že skoraj 5 let.

DRUŠTVO MORIGENOS

Morigenos – društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev je neprofitna nevladna organizacija, katere prva skrb so delfini v našem morju.

»Morigenos« pomeni »rojen v morju«. Društvo Morigenos se je tako lotilo prvega dolgoročnega projekta za proučevanje in zaščito delfinov na tem območju. Znanstveno-raziskovalno delo spremljajo aktivnosti za izobraževanje in ozaveščanje javnosti, vse skupaj pa služi enemu glavnemu cilju: učinkoviti zaščiti ter ohranitvi delfinov ter njihovega naravnega okolja. Delfini so namreč pomemben del morskega ekosistema, zdrav morski ekosistem pa je pomemben tudi za ljudi.

Društvo delfine proučuje brez vznemirjanja in brez invazivnih metod. To pomeni, da se jih raziskovalci ne dotikajo, ne lovijo in jim ne natikajo umetnih oznak. Delfini so prosti, raziskovanje pa poteka na podlagi mednarodno priznanih znanstvenih metod. Zbrani podatki se uporabljajo za poročanje pristojnim državnim organom ter za izobraževanje in ozaveščanje javnosti. V društvu delujejo predvsem biologi, pa tudi veterinarji, geografi, itd.

DELFINI? ZAKAJ BI NAM BILO MAR?

Delfini veljajo za bio-indikatorje ali naravne pokazatelje stanja okolja. Ker so na vrhu prehranjevalne verige in živijo relativno dolgo (40 let ali več), lahko preko opazovanja populacije delfinov posredno opazujemo dogajanje v celotnem morskem ekosistemu. Stanje populacije delfinov nedvomno odraža stanje celotnega morskega okolja. Zaščititi je torej potrebno celotni morski ekosistem in ne le delfine.

Obenem so delfini zelo inteligentna bitja, v marsičem podobna nam. Pravzaprav so človeku najbolj podobna in najbližja morska bitja. V naših morjih so živeli tisoče let, veliko prej kot je človek začel izkoriščati morje. Ali nimajo torej prav tako kot mi pravico živeti v svojem naravnem in predvsem zdravem okolju?

Danes je znano, da so delfini zelo pomemben del morske biodiverzitete in nepogrešljiv del morskega ekosistema. V našem interesu je, da jih zaščitimo in ohranimo pri nas. Lahko smo zelo ponosni, da delfini še vedno plavajo v naših vodah.


Delfin Kai

Delfin Kai


IZGINJAJOČE BOGASTVO

V severnem Jadranskem morju sta nekoč živeli dve vrsti delfinov, saj je poleg velike pliskavke tukaj živel tudi navadni delfin (Delphinus delphis). Te vrste danes v severnem Jadranskem morju žal ni več, zato je zelo pomembno, da zaščitimo in ohranimo vsaj še zadnjega predstavnika morskih sesalcev – veliko pliskavko.

Delfine pri nas ogrožajo predvsem onesnaženje, prekomerni ribolov (pomanjkanje hrane), slučajno zapletanje v ribiške mreže, gost promet na morju (nevarna hitra plovila, hrup), ipd.

Toda različnim populacijam delfinom grozijo različne nevarnosti. Vloga raziskovalcev društva Morigenos je torej predvsem v tem, da ugotovijo kaj delfine najbolj ogroža in kakšne so njihove potrebe, ob tem pa informacije posredujejo javnosti ter oblastem.

TERENSKO DELO

Ko opazujemo delfine, poskušamo o njih zbrati čimveč podatkov. Predvsem jih fotografiramo, saj lahko po pregledu fotografij posamezne delfine prepoznamo. Pri tem uporabljamo njihove naravne oznake na hrbtnih plavutih. To metodo imenujemo foto-identifikacija. V slovenskem morju in okoliških vodah smo tako do danes identificirali več kot 60 delfinov, ki smo jim dali tudi imena. Pri delu nam pogosto pomagajo tudi ribiči.

»SLOVENSKI-HRVAŠKI-ITALIJANSKI« DELFINI: NAŠA SKUPNA SKRB

Danes vemo zahvaljujoč delu društva Morigenos o delfinih pri nas precej več kot prej, ko se o njih ni vedelo praktično nič (večina slovenske javnosti celo ni vedela, da delfini pri nas obstajajo). Danes recimo vemo, da je slovensko morje za njihovo življenje zelo pomembno, saj se tukaj hranijo in tudi vzgajajo svoje mladiče. Toda jasno je, da živali ne poznajo državnih meja. To še posebej velja za tako zaprto območje kot je npr. Tržaški zaliv ali severni Jadran. Delfini zato uporabljajo vode vseh treh držav: Slovenije, Hrvaške ter Italije. Društvo Morigenos odlično sodeluje tako s hrvaškimi znanstveniki, kot tudi z italijanskimi. Pri varovanju narave je mednarodno sodelovanje izredno pomembno.

Društvo Morigenos je zaradi svojega dela iz zelo majhnega društva (ki je začelo iz nič) zraslo v organizacijo, ki je priznana tako doma kot v tudi v tujini. Društvo je tako prejelo »Nagrado družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine« ter pridobilo uradni status partnerske organizacije mednarodnemu sporazumu ACCOBAMS (Sporazum o ohranitvi kitov in delfinov v Črnem morju, Sredozemlju ter sosednjem atlantskem območju), katerega podpisnica je tudi Slovenija, letos pa je društvo od Ministrstva za okolje in prostor prejelo tudi »status društva, ki deluje v javnem interesu, na področju ohranjanja narave«.

Pri našem trudu pa lahko sodeluje vsakdo, na različne načine. Lahko sodelujete na naših »Poletnih raziskovalnih taborih z delfini«, lahko simbolično posvojite enega izmed delfinov slovenskega morja, veseli pa smo tudi poročil o opažanjih delfinov.

Predvsem pa je pomembno, da se do morja in živih bitij vsi obnašamo odgovorno. Današnja družba je prišla do te stopnje razvitosti, ko nam za dobrobit drugih bitij ter čistost okolja ne sme več biti vseeno.

Več informacij o društvu Morigenos, delfinih pri nas ter o načinih, kako lahko pomagate, najdete na spletni strani http://www.morigenos.org/.


Več branja >>> Knjige o živalih

(Članek je bil objavljen v e-reviji Mavrični mesečnik)


 


Ključne besede: Tilen Genov  delfini  Delphinus delphis  Jadran  Jadransko morje  Morigenos  morje  morski sesalci  morski ekosistem  varstvo živali  velika pliskavka 



Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti...
Grenko sladka mikropoezija
Kratek, jasen, uspešen načrt s pravili, pojasnili in predlogi - sugestijami za izboljšanje vašega življenja.
Ilustrirana knjiga o kitih vas bo popeljala v svet največjih živali, ki plavajo v naših oceanih. Spoznajte resničnega samoroga morja - narvala, in največjo žival pod soncem - sinjega kita.
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Če se želiš naučiti nekaj novega, pojdi po včerajšnji poti.

John Burroughs


Aktualni dogodki
sreda, 1. februar 2017 ob 01:00 do nedelja, 31. december 2017
Predstavitev poučne slikanice: Abeceda z žužki